Cristy o Skrivnosti, ki resnično deluje

Piše: Cristy Nikolič, teve voditeljica

Ko sem pred tremi tedni dobila ponudbo, da bi nekaj objavila med že tako popularnimi pisci Politikisa, sem bila kar malo v dvomih. Navdušil  me je namreč kolega Činč, ki je zame že od nekdaj legenda, kar je v svojih prispevkih le še potrdil. Brez slavističnih pretiravanj, preprosto, ljudsko, a resnično. Le kako bi se lahko približala njegovim izjemnim družbeno-kritičnim komentarjem? Odgovor je preprost. Ne bom se. Eden je dovolj. Zato verjamem, da boste presenečeni, ko boste v mojih rubrikah brali nekaj čisto drugačnega. Govorilo se bo o….POZITIVI! Kaj? Kaj je že to??! Ja, na žalost že zastarela miselnost, ki pa bi jo bilo treba, sploh v času recesije, nujno obnoviti. Ne vem, ali imam samo jaz tak občutek ali pa so se na svetu razvile neke nove vrste ljudi, ki jim jaz po domače rečem »JAMRALICE«. To so tisti, ki jim vedno nekaj manjka in jim recesija pride izvrstno kot izgovor, da lahko še bolj igrajo vlogo žrtve, vlogo katero vedno igrajo. Tukaj ne bo prostora za to. Vsaka moja rubrika bo z vami delila smernice, s katerimi se srečujem in katere lahko obrnejo življenje na bolje. Seveda brez dela ne bo šlo. Če  želimo kaj spremeniti, potem moramo začeti delovati drugače. V življenje moramo uvesti določene spremembe. Ampak, madonca, to je tako težko!?! Ja, spremembe bolijo, sploh če naše železne srajce nosimo že dolgo. Ja, večji ko je cilj, težja je preobrazba, ampak na koncu nagrada, če je le-ta resnično vredna, vse odtehta. In nagrada smo mi, takšni kot si želimo postati. Niti se ne zavedamo, koliko resnično kvalitetnih besed je napisanih na to temo. Ko pišem o kvaliteti mislim o svetovno priznanih best-sellerjih in ne o rumenem tisku.

Tokrat bom spregovorila o «The Secretu«. Ko sem prvič slišala za omenjeno knjigo (v slovenščini nosi naslov Skrivnost) in film, me je stvar pritegnila samo zaradi naslova. Vsi imamo po malem radi tisto kar je skrito, kajneda? Male tajne velikih majstora in podobno. ”Zdravo”skeptična vendar vseeno rahlo pesimistična sem se najprej lotila filma oz. neke vrste dokumentarca, seveda s prepričanjem, da meni, koleriku, nihče ne bo delil psihološkega s….. A vseeno sem bila lahko v privatnosti moje sobe iskrena do sebe, ter se vprašala:”Kaj pa, če je vse to res?” Torej, zavita skrivnost sploh ni nek bav bav. Skrivnosti se drugače reče tudi »Zakon privlačnosti« in deluje nekako takole: Kar misliš, postaneš; kar verjameš se bo zgodilo. Skrivnost te uči, da tisto, kar v življenju pričakuješ, tudi dobiš. Morda že sedaj zavijate z očmi, a nič hudega – tudi jaz sem. Današnja družba uči vse prej kot pozitivno naravnanost. Torej, če si nekaj dovolj močno želimo, mislimo na to, ter to občutimo, potem se bo to tudi uresničilo. A vendar je treba paziti, da razmišljamo o tistem, kar SI želimo in ne o tistem, česar si NE želimo. Mati Tereza, dobrodelnica katera naj bi Skrivnost poznala je rekla: »Ne bom prišla na shod PROTI terorizmu, pokličite me, v kolikor boste imeli shod ZA mir.” Torej, o negativi se ne razmišlja, saj ji  to daje le še večjo moč in je potem dobimo še več v naše življenje. Če smo torej bolni, ne govorimo, da ne želimo biti bolni, temveč: »Zdrav/a sem.” V sedanjiku. Sedanjost je namreč vse, kar imamo. Seveda Skrivnost ni neka instant juha katera deluje takoj, zatorej se moraš opremiti z veliko mero potrpežljivost in vztrajnosti. Nekaterim je lažje odnehati. A beg je vedno bila najlažja rešitev za nekatere. Recimo, da v našem primeru ni tako.

Iskreno povedano, po ogledu filma nisem Skrivnosti posvečala kakšne posebne pozornosti. Dokler..dokler ni mojo najdražjo osebo napadla najbolj zahrbtna bolezen današnjega časa. Ko so mi zdravniki govorili, naj svojo mamo odpeljem domov, ter da so ji minute štete, sem se počutila tako nemočno. Iskala sem zadnji kanček upanja in se poskušala okleniti vsake rešilne bilke. In takrat sem se znova spomnila na Skrivnost. Si ponovno ogledala film in začela o tem resno razmišljati, oziroma bolje rečeno –  na tem delati.

Nekega večera sedim pred TV in zagledam prispevek o dr. Breclju, najbolj znanemu kirurgu na Onkološkem inštitutu, ki si je edini ”drznil” opozoriti na napake, ki se tam dogajajo. A te teme se danes ne bomo dotikali. Da nadaljujem, v tistem trenutku me prevzame neko zaupanje in nekakšna goreča želja. Rečem si na ves glas: ”Ti boš operiral mojo mamo in ji rešil življenje!” Ne znam obrazložiti zakaj sem tako začutila. Kako bom prišla do njega, se mi ni niti približno sanjalo. Vedela sem le, da tako čutim in kmalu je bilo to edino o čemer sem še lahko razmišljala. Ura pa je neusmiljeno tekla. Da skrajšam zgodbo, mojo mamo je navsezadnje res operiral ravno dr. Brecelj in ji rešil življenje. In za to mu bom vedno hvaležna. A dogodek me je spremenil. Seveda sem še vedno kdaj pa kdaj pesimistična mrha, a se spreminjam, ampak tokrat na bolje. Zakaj? Ker sem se sama tako odločila. Vedno imamo izbiro. Imam jo jaz in imate jo vi. Sami se odločamo ali bomo postali boljši, ali pa bomo vsak dan večji bumbarji. Jaz sem se odločila za prvo. In zato raziskujem to Skrivnost. Jo uporabljam. In veste kaj, lahko jo raziskujete tudi sami. Oglejte si film ali preberite knjigo. Morda lahko komu pomagate, morda bo ravno vam to spremenilo življenje na bolje. Rumeni tisk nam ga ne bo. Morda je prišel čas, da naredimo nekaj na sebi. In če bo moj članek pomagal le enemu človeku, kateri se mogoče bori za zdravje, potem sem storila dovolj. Morda je čas, da gremo tja, kamor večina ne gre. Uspešni ljudje so tisti, ki so pripravljeni narediti tisto, kar ostali niso. Torej, do naslednje pozitivne rubrike vas puščam z vprašanjem – kaj pa, če je vse res?