2. republika

Piše: Dejan Kaloh

Po skoraj dveh desetletjih je smotrno in nujno pogledati, kaj se je zgodilo z našo prvo republiko. V kakšnem zdravju je in v kakšnem stanju so njeni državljani. Kaj hitro lahko ugotovimo, da je zdravje naše države srednje žalostno, slovenski ljudje pa se nahajajo povečini v stanju apatije in brezperspektivne prihodnosti. Čas za revizijo in spremembe?

Ko je lider opozicije Janez Janša na minulem sobotnem kongresu SDS omenil drugo republiko in korenite ustavne spremembe, so se nekateri novinarji najprej spustili v razglabljanje, da si je termin ‘druga republika’ pred Janšo izmislil že Charles de Gaulle?!? Vsebina je bila v dugem planu. Samo mimobežna pripomba na delo tistih, ki soustvarjajo javno mnenje. Vladajoča koalicija je pričakovano popljuvala prezentiranih deset predlogov sprememb ustave in v en glas vpila, da to ni potrebno, nekaterim pa se ni niti ljubilo komentirati teh predlogov (Gregor Golobič).

Pa si poglejmo teh famoznih 10 predlogov ustavnih sprememb, ki bi prvič pripeljale do druge, tj. kvalitativno izboljšane republike.

1. Slovenija nujno potrebuje ustavno podlago za reformo sodstva; pod točko se lahko brez težav takoj podpišemo. Slovensko sodstvo je pri razsojanju počasno (ukinitev trajnega sodniškega mandata bi bila odlična vzpodbuda za hitrejše in kvalitetnejše delo sodnikov)  in na ustavni ravni spolitizirano (imenovanje ustavnih sodnikov z 2/3 parlamentarno večino bi bila doborodošla varovalka).  

2. z dopolnitvijo ustave je treba zaščititi referendumske odločitve ljudstva; 3. člen Ustave RS: v Sloveniji ima oblast ljudstvo. Je ob tem potrebno še kaj dodati?

3. z ustavnimi spremembami moramo povečati učinkovitost oblikovanja in delovanja izvršilne oblasti; seveda, potrebno je narediti hitrejšo in prožnejšo pot do oblikovanja vlade, ne pa, da se z vsakim resornim ministrom ukvarja Državni zbor RS (ta naj potrdi samo celotno vlado). Ta sprememba je še zlasti pomembna v luči družbenih anomalij; ko se prehod oblasti dogaja v neugodnih situacijah in je potrebno začeti vladati hitro in odločno.  

4. država mora dobiti enostavnejšo možnost razpisa predčasnih volitev; logično, tudi na tem področju je potrebno uvesti poenostavljeno pot do novega praznika ljudstva. Hoteno mencanje, držanje oblasti v rokah za vsako ceno in zakonske omejitve lahko v kritičnih situacijah pripeljejo do škodljivih in težko popravljivih posledic tako za državo kot za njene državljane.   

5. z ustavo oziroma z ustavnim zakonom za njeno izvedbo je potrebno določiti obvezni enoletni rok, v katerem mora državni zbor izvesti decentralizacijo države; pokrajine so nujne, tukaj ni dvoma niti pri politiki, niti pri stroki. Moti le enoletni obligatorni rok z grožnjo predčasnih volitev, če ne pride do realizacij oblikovanja pravnih podlag za sprejetje le-teh.

6. takoj po ustanovitvi pokrajin se državni svet preoblikuje v Svet pokrajin; tudi če bi se državni svet ukinil, s tem ne bi bilo nič narobe – gre namreč za invalidni drugi dom, ki je samemu sebi namen. Svet pokrajin bi vsaj sledil svojemu poslanstvu; zastopanju interesov svoje regije.

7. z ustavo se uvede obvezna srednja šola; podpišemo. Brez znanja ni prihodnosti. Izobražavanje mora biti do fakultete obvezno in Slovenija mora postati družba znanja. To so v sosednji Hrvaški zapisali v ustavo že pred dvema letoma. 

8. dopolnitev ustave s prepovedjo javnega poveličevanja vseh totalitarnih režimov, njihovih nosilcev in simbolov; o tem bi se dalo debatirati in to optiko še izostriti, saj je definicija te prepovedovalne ustavne materije preohlapna. V globalu se je seveda za strinjati, da je javno poveličevanje morilcev in diktatorjev skregano s celo paleto občih civilizacijskih norm in da se s takšnimi manifestacijami zavestno tepta pridobljene človekove pravice. Potrebno pa je natančenje določiti, kaj se sme in kaj ne, da potem ne bo že vsaka nošnja Che Guevarine majice veljala za inkriminirano dejanje. 

9. 39. člen ustave se dopolni s prepovedjo monopolov na medijskem področju; nujno potrebna sprememba. Za objektivno in kvalitetno medijsko poročanje lahko poskrbi le pluralnost medijskega trga, kjer je tudi lastništvo uravnoteženo in razpršeno. Kaj dela koncentracija kapitala na področju medijev lahko vidimo v sosednji Italiji. Berlusconijeva 80% priljubljenost ni nikakršno naključje. 

10. odgovoren odnos do okolja in prihodnjih generacij se dvigne na ustavno raven; bolje prepozno kot nikoli. To določbo bi morala vsebovati že prva slovenska ustava!

Vsekakor več plusov kot minusov, ne? Ne glede na krovno poimenovanje predlaganih ustavnih sprememb in ne glede na to, kdo jih je predlagal… Tukaj gre za prihodnost in dobrobit Slovenije!