Janez Janša: Pred ministrsko ekipo velik in težaven izziv. To bo mandat trdega dela.

V svojem nagovoru je Janša podrobneje pojasnil cilje in ukrepe, s katerimi želi prihodnja vlada uresničevati program, ki si ga je zadala. Po njegovih besedah so cilji postavljeni tako, da bo ves čas možna njihova preverljivost.

Program vlade po njegovih besedah izhaja iz treh ključnih ciljev, ki so konsolidacija javnih financ, spodbuditev gospodarske rasti in ustvarjanje novih delovnih mest.

Pri konsolidaciji javnih financ po njegovih besedah ne gre za strukturne spremembe oziroma reformo, pač pa le za prilagoditev, ki jo mora država narediti, da bo ohranila funkcionalnost vitalnih sistemov in podsistemov ter da bo sposobna zagotoviti, kolikor je mogoče, delovanje pravne, pravične in socialne države. Kot pravi, ne gre za varčevanje, temveč “enostavno srečanje z realnostjo”. Prvo takšno srečanje z realnostjo bo po njegovih besedah rebalans proračuna, s katerim bo treba zmanjšati javno porabo za deset odstotkov.

Možnost našega nadaljnjega zadolževanja je skrajno omejena, je spomnil Janša in dodal, da v javnosti krožijo napačni podatki o tem, koliko smo že zadolženi. Govori se o 44 odstotkih BDP v lanskem letu, kar je morda držalo konec tretjega tromesečja, je dejal Janša, medtem ko je Slovenija leto končala zadolžena v višini blizu 50 odstotkov BDP. Gre za razliko v višini dveh milijard evrov, je poudaril mandatar.

Ob tem pa se Janša zaveda, da samo z racionalizacijo in krčenjem porabe, predvsem investicij, izhod iz krize ne bo mogoč. “Enako ali bolj pomembno je ustvarjanje ukrepov za rast gospodarstva,” je poudaril. To pa bo nova vlada, če ji bo zaupana ta naloga, dosegla s tremi sklopi ukrepov.

Prvi sklop se nanaša na ukrepe, s katerimi bo vlada ustvarila bolj ugodno okolje za gospodarstvo. Ena od prioritet bo odprava plačilne nediscipline, še posebej v primeru, ko je plačnik država. Prav tako bo pomembno odpravljanje administrativnih bremen, s tem ko se bo uvajalo poročanje na enem mestu in odpravljalo ovire pri umeščanju objektov v prostor. Eden ključnih problemov za mala in srednja podjetja je tudi dolgotrajno reševanje sodnih sporov. “Evropska norma je eno leto in ta cilj bomo skušali ujeti,” je napovedal Janša.

Pomemben del vladnih prioritet je tudi zniževanje bremen za gospodarstvo, predvsem znižanje stroškov dela, napovedal pa je tudi olajšave za investicije ter postopno znižanje davka na dohodek pravnih oseb za eno odstotno točko na leto. “Slovenija nujno potrebuje tuje investicije,” je ob tem poudaril Janša. Teh “ne smemo obravnavati kot ogrožanje naših nacionalnih interesov”. Če tujih investicij ne bo, bo namreč toliko nižja gospodarska rast ali toliko večja recesija, toliko nižji standard, toliko več brezposelnih in tako naprej, je opozoril Janša. “Opraviti je treba z iluzijo, da lahko Slovenija, ki ima izjemno majhen trg, preživi kot neka zelo zaprta skupnost,” je dejal mandatar in zavrnil zagovarjanje ustvarjanja in vzdrževanja monopolov pod krinko nacionalnih interesov.

Tretji sklop nujnih ukrepov bo odprava kreditnega krča. “Nujna je sanacija bančnega sistema in lažji dostop do virov za gospodarstvo, predvsem mala in srednja podjetja,” je poudaril Janša. Menil je, da bodo ti ukrepi omogočili postopno ustvarjanje novih delovnih mest, to pa je ključno za izhod iz krize. “Da je človek največje bogastvo, velja tudi za slovenske javne finance,” je menil. Krepitev srednjega razreda je po mnenju Janše tako ključ do dolgoročne javnofinančne konsolidacije in realnega povečanja blaginje v državi.

Ob tem je Janša poudaril, da bo odgovor na vprašanje, ali Slovenija zmore odločilne korake za izhod iz krize, odvisen predvsem od nas samih. Ob tem pa je izpostavil nekaj anomalij, ki se pojavljajo v Sloveniji. Tako je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki je spremljala izvedbo predčasnih volitev lani v Sloveniji, naštela kar nekaj pomanjkljivosti, na primer neenakosti med volilnimi okraji in pomanjkljiv nadzor nad financiranjem kampanje.

Po mnenju mandatarja se je treba tudi dogovoriti, da “nekatere stvari enostavno ne sodijo več v civilizirano državo”. “Nima smisla naših zaveznikov obtoževati vmešavanja v notranje zadeve,” je poudaril. Prav tako “nima smisla teptati dostojanstva državljank in državljanov”, pri čemer je spomnil predvsem na ljudi, ki so trpeli pod totalitarnimi režimi v prejšnjem stoletju.

Sicer pa je Janša poudaril, da pred poslanci stoji predlog najmanjše vlade doslej, s čimer izvršilna oblast kaže, da bo začela racionalizacijo pri sebi. Prostovoljni rezi so ob tem “tisočkrat boljši” kot na primer grški scenarij prisilnega varčevanja. “Bolje je, da mi to naredimo na mehek način in tako, da vitalne dejavnosti države ne bodo prizadete,” je poudaril Janša.

Spomnil je še, da se je vlada v koalicijski pogodbi zavezala, da bo socialnim partnerjem takoj ponudila predlog novega socialnega sporazuma, v katerem bodo poskušali določiti cilje, ki jih je treba doseči, in opredeliti pravično porazdelitev bremen. Opozicijskima strankama pa bo ponudila možnost sodelovanja v partnerstvu za razvoj. “Vlada bo to roko ponudila in računamo na pozitiven odziv,” je dejal Janša in dodal, da je treba “vsaj poskusiti”.

“Vlada želi, da ključne korake sprejemamo v soglasju. Zato pa se moramo vsi zavedati situacije, v kateri smo, in nihče ne sme vlade siliti, naj prinese denar, ki ga ni,” je dejal Janša.

Napovedal je še, da bo njegova ekipa delala za izhod Slovenije iz krize. Pripravljena bo na konstruktivno sodelovanje z opozicijo in socialnimi partnerji in bo garancija za to, da Slovenija v prihodnjih letih s koraki, ki so nujni, ponovno stopi na pot normalnega razvoja. “Mislim, da si celotna Slovenija zasluži to priložnost. (sta)

Mandatar Janez Janša: Program vlade izhaja iz treh ključnih ciljev, ki so konsolidacija javnih financ, spodbuditev gospodarske rasti in ustvarjanje novih delovnih mest.

Foto: arhiv Politikis.si