Umrl Franc Sever Franta, partizan in častni občan Ljubljane, pa tudi obtožen sodelovanja pri povojnih zločinih

0

V 99. letu starosti je umrl Franc Sever Franta, slovenski partizan, letalec, pisatelj in gospodarstvenik, na svojih spletnih straneh poročata Radiotelevizija Slovenija in tednik Mladina.

Rojen je bil 21. marca 1923 v Šent Juriju pri Grosuplju. Leta 1941 se je pridružil partizanom, med drugim je bil komandant Zidanškove brigade ter operativnega štaba Šlandrove in Zidanškove brigade, ob osvoboditvi pa je bil major Jugoslovanske armade.

Kot 22-letni poveljnik operativnega štaba 6. in 11. brigade je marca 1945 na zasneženi Menini planini rešil svojih 500 borcev iz sovražnikove obkolitve. O tem je napisal knjigo Past na Menini planini, po kateri so posneli film Preboj.

Po vojni je bil med drugim komandant v vojnem letalstvu, direktor Aerodroma Brnik in direktor letalskega prevoznika Inex Adria Airways.

Bil je avtor več knjig (Brnik letališče ali lovišče, Past na Menini planini, Trenutki odločitev) in prejemnik več državnih odlikovanj. Leta 2019 je postal častni občan Ljubljane.

Franta je bil sicer s strani zgodovinarjev in pričevalcev obtožen sodelovanja pri povojnih zločinih, vendar ga je kolesje slovenskega pravosodja pustilo umreti nedolžnega.

Kot je znano je bil Franta konec maja 1945 dodeljen v štab enote KNOJ (Korpus narodne obrambe Jugoslavije), kjer je bil nameščen eden od polkov. Tam so bili ujeti domobranci z Dolenjske, ki so jih Angleži vrnili nazaj v Jugoslavijo. Izmed njih naj bi izločil tiste, ki so bili nedolžni oziroma prisiljeni v sodelovanje z okupatorjem, in mladoletne.
Zgodovinar dr. Jože Dežman je ugotovil, da je Franta pomilostil le 14 zapornikov iz okrožij Stična in Grosuplje, kar pomeni, da je dal osvoboditi le 1 odstotek zajetih s tega območja, preostale cca. 1400 “krivih” pa je pustil umreti.

Franta je tako človek, ki je soodgovoren za enega najhujših vojnih zločinov na slovenskih tleh. Zaradi povzročitve vojnih hudodelstev na slovenskih tleh ga je ovadil Franci Kindlhofer, ki je v komunističnih povojnih pobojih izgubil starše, vendar pa je instrumentalizirano tožilstvo v Celju kazensko ovadbo zavrglo. Potomci in sorodniki pobitih v povojnih pobojih tako niso dobili niti enega primera pravne satisfakcije za storjeno zlo in bolečine. Tudi obsodba zločinov je namreč nujen del sprave in garant, da se zločini ne bodo nikoli več ponovili.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen