DVOJNA LAŽ NA ENEM MESTU. Dnevnikov “obraz prihodnosti” Milan Kučan trdi, da je Slovenijo popeljal v osamosvojitev!?

Danes je “fake news” Dnevnik poskrbel za dvojno laž na enem mestu. Pod rubriko “obraz prihodnosti” (!?) so namreč objavili intervju z Milanom Kučanom, ki bojda “živi mirno upokojensko življenje” in je “veliki osamosvojitelj”.

Ob Kučanovi “klasično-socialistični” retoriki se nima smisla ustavljati, a vsekakor je potrebno opozoriti na laž, ki jo Kučan nenehno ponavlja – o njegovih “zaslugah” za plebiscit in slovensko osamosvojitev.

Kučan v intervjuju pravi: “Bilo je treba pripraviti in izpeljati plebiscit, uveljaviti odločitev za samostojno državo junija 1991 in jo tudi ubraniti z orožjem pred agresijo JLA.” Kučan ni napravil ne prvega, ne drugega, ne tretjega!

In še: “Rad sem med ljudmi, tako kot takrat, ko smo skupaj z veliko stopnjo skupne volje in dejanj po mirni poti krmarili Slovenijo v samostojno, demokratično in uspešno državo z velikim ugledom in spoštovanjem v svetu.” Kučan namreč ni nič “skupaj krmaril” proti slovenski osamosvojitvi, ampak je bil na povsem drugem bregu kot Jože Pučnik in Demos.

Še to: Kučan se v intervjuju dotakne tudi svojih naslednikov na mestu predsednika države. Brez težav pohvali tako Janeza Drnovška kot Danila Türka, a o Borutu Pahorju se ni želel izreči, saj naj bi Pahor bil sredi volilne kampanje. No, resnici na ljubo, Kučana med drugim zelo moti tudi izjava Pahorja o njegovi vlogi v slovenski osamosvojitvi (maj 2012): “Nikoli ni bil nekdo, ki bi spodbujal velike projekte. Bolj je bil za zgodovino pomemben, ker je nekatere projekte upočasnjeval – kot pri demokratizaciji, kot pri osamosvajanju, kot pri nekaterih drugih projektih.“

PREBERITE ŠE TO: MALO ZNANA DEJSTVA, A VELIKA SRAMOTA! Milan Kučan tik pred in med vojno za Slovenijo: metal bi sladkor v tanke, gledal je fuzbal in zabavljal o kremšnitah!?! Več TUKAJ

A slovenski narod pomni tudi številne druge Kučanove anti-slovenske in anti-osamosvojitvene izjave. Na tem mestu si jih še enkrat poglejmo!

Milan Kučan: »Na koncu se čuti nekaj slovenskih pisateljev in njim pridruženih članov pristojnih za to, na napišejo novo ustavo. Tu gre za tipično meščansko ustavo, ki je slabša od Čosićeve, kajti Čosićeva je sicer meščanska, ampak ostaja vsaj z eno nogo znotraj socializma in znotraj Jugoslavije. Ti naši pa ne govorijo niti o Jugoslaviji, niti o socializmu, niti o osvobodilni fronti. Ampak govorijo o naravni pravici slovenskega naroda, da, izhajajoč iz neodtujljivih pravic človeka, naredijo družbo po svoji oz. po Bučarjevi meri.« 15. april 1988, Seja širšega kolegija republiškega sekretarja za notranje zadeve v Tacnu

Milan Kučan: »Mislim pa, da je potrebno in možno jasno povedati, da v Sloveniji ni kontrarevolucije in ni množičnega nacionalističnega gibanja zoper Jugoslavijo in za odcepitev.« Delo, 28. junij 1988

Milan Kučan: »Samostojna Slovenija bi bila najbolj črnogleda varianta… vendar moramo narediti vse, da Jugoslavija bo.« 26. oktober 1988 (javna debata z Viktorjem Žakljem, partijskim ekonomistom in politikom, ko so oktobra 1988 debatirali o viziji »tretje« Jugoslavije.

Milan Kučan: »Drugič te, da slovenske identitete, naj si še tako domišljamo, da je, v Evropi in svetu ni, vsaj ne kot nečesa avtonomnega in do kraja razpoznavnega – je predvsem identiteta Jugoslavije ali celo Balkana.« Govor Milana Kučana na Prešernovi proslavi v Cankarjevem domu, Delo, 8. februar 1989

Milan Kučan: »Jasno je, da mi iz Jugoslavije nočemo in ne želimo in da nas kljub takim amandmajem iz nje nihče nima pravice poditi.« Milan Kučan na plenumu CK ZKJ v Beogradu, Delo, 28. september 1989

Milan Kučan: »Za nikakršen odhod in odcepitev iz Jugoslavije ne gre,… z dopolnili smo ustvarili pomembne pogoje za prihodnost, za socializem po meri ljudi.« Delo, 2. oktober 1989

Milan Kučan: »Naša opredelitev je nedvomno Jugoslavija… /…/ Mi razumemo in sprejemamo Jugoslavijo za svojo državo in si je ne pustimo vzeti…« Milan Kučan, izrečeno na 11. kongresu ZKS, december 1989

Milan Kučan: »Veliko sem imel stikov s tujimi politiki in diplomati in nihče ni pokazal razumevanja za slovensko separatistično tendenco. Vsi pa so pokazali veliko razumevanje za to, da bi se slovenski pogled na demokratizacijo Jugoslavije uveljavil po demokratični poti. Evropa ne mara teh velikih pretresov.« Delo, 30. december 1989

Milan Kučan: »O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti.« Izrečeno: 31. januar 1990

Milan Kučan: »Bistvena je torej vsebina skupnega življenja v Jugoslaviji, sama forma je pri tem manj pomembna.« 5. februar 1990

Milan Kučan: »Zame je merodajno predvsem vprašanje, ali Slovencem res ni mogoče živeti v Jugoslaviji.« Knjiga Milan Kučan, februar 1990

Milan Kučan: »Ne sodim… niti med tiste, ki so za vsako ceno za samostojno Slovenijo.« Delo, 17. marec 1990

Milan Kučan: »O odcepitveni poti nisem nikoli govoril, o njej pa so govorili mnogi politični ljudje v Sloveniji. Delo, 20. april 1990

Milan Kučan: »Tako ne gre, vlada se zaveda, da osamosvojitve ni mogoče izvesti tako hitro… In ravno tisti, ki bi moral biti najbolj odgovoren za to vlado, ji je zaril nož v hrbet. /…/ Referendum naj bo naslednje leto poleti in takrat naj bodo dani roki za osamosvojitev.« Izrečeno na sestanku vseh predsednikov parlamentarnih strank, 14. november 1990, Dosje, Demokracija, 2002

Milan Kučan: »Nastanek slovenske nacionalne države ni cilj, ampak predvsem izhodišče in sredstvo za vstop slovenske države v evropske in v nove jugoslovanske integracijske tokove.« Delo, 21. novembra 1990

»Mene je predvsem zanimalo in po svoje tudi skrbelo, to je odločitev, ki pomeni za prevzemanje odgovornosti za to kar bomo naredili z državo, ki bo nastala na podlagi tega plebiscita.« Milan Kučan na dan razglasitve rezultatov plebiscita, 26. december 1990, Portret: Milan Kučan, TV SLO 1, 21. junij 2011

Milan Kučan: »Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem.« MMC RTV SLO, 23. december 2015