Janez Janša je jasen: Stranko bom popeljal do nove zmage na volitvah! Pomladni volivci so suvereni.

V predavanju, ki je potekal v nabito polnem atriju pred Kulturnim centrom Lojzeta Bratuža, se je vodoma dotaknil nosilnega besedila v knjigi. “To je sad osebnega spoznanja in osebnega razočaranja o vseh dogajanjih, ki sem jim bil priča kot soudeleženec slovenske demokratizacije in slovenske osamosvojitve. Presenetile sta me namreč dve stvari. Prva je dokaz zločina, ki ni samo genocid, ampak je nekaj posebnega. Krutost tega poboja je namreč izven človeškega razumevanja in dojemanja. Drugi šok pa so bile reakcije, ki so Slovence razdelile,” je povedal. Spomnil je na sporočilo podmladka tedaj vladajoče stranke Socialnih demokratov, v katerem so zapisali, da je bil čas neposredno po drugi svetovni vojni čas velikega napredka. “Čas, v katerem se je dogajala Huda jama in ostali množični poboji, je za podmladek tedaj najmočnejše vladne stranke čas največjega možnega napredka. To je kultura smrti! Če nekdo sredi Evropske unije v 21. stoletju takšno dejanje razglasi za čas napredka in potem ni nobene reakcije, je to stvar, ki je nedoumljiva,” je dejal. Po njegovem bi takrat morali biti sposobni zločin obsoditi, ne glede na to, kdo ga je povzročil, vendar je “polemika o Hudi jami pokazala, da temu ni tako.”

“Spopad med kulturo življenja in kulturo smrti traja od tega genocida,” je bil jasen in poudaril, da služi zgolj nekaterim, da se obdržijo na oblasti. Na vprašanje, ali bo slovenski narod sposoben vsakemu mrtvemu dati svoj grob, je odgovoril, da dokler se to ne bo zgodilo, slovenski narod ne bo normalen narod. “Če kdo misli, da razume travmo slovenskega naroda in še ni bil v Hudi jami, potem mora tja. Šele takrat jo bo razumel,” je dejal.

V nadaljevanju se je dotaknil aktualnih gospodarskih tem. Opozoril je, da na slabo banko še ni bil prenesen niti en sam slab kredit in da je zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki je inštrument za normalno in transparentno privatizacijo, invaliden, ker Državni zbor še vedno ni sprejel klasifikacije za privatizacijo. “V praksi se torej nič ne dogaja, razen da cena državnega premoženja vse bolj pada,” je dejal.

Po njegovem sta gospodarska in finančna kriza nastopili leta 2009. “Takrat je bilo jasno, da bodo prihodki v proračun manjši. Kljub temu je Pahorjeva vlada povečala proračun za 10%. To je bila prva stvar. Ko je bilo leto 2009 končano, je bil padec gospodarske rasti za 8%, hkrati pa se je javna poraba povečala za 10%. Nastal je skoraj 20% minus oziroma razlika med tem, kar se je ustvarilo in med tem, kar se je porabilo. Prvi ukrep Pahorjeve vlade je torej povečal javno porabo. In prvi ukrep Bratuškove vlade je prav tako povečal porabo. Z rebalansom so namreč povečali primanjkljaj za pol milijarde,” je bil jasen.

Naslednje leto bo zato problem samo še večji. Opozoril je, da je bilo v Grčiji enako. Namesto da bi zmanjšali javno porabo so dvignili davke in čez eno leto, ko je Evropa pripravljala drugi paket ukrepov, je bil problem samo še večji. “V Sloveniji se tako dogaja tisto, kar se je v Grčiji dogajalo v prvi fazi. Zato pravim, da smo v avtobusu, ki vozi v popolnoma napačno smer in bo slej ko prej prišlo do zloma. Če bi obstajala normalna medijska scena, kjer bi stvari poimenovali take kot so, se to ne bi dogajalo,” je povedal. Vsak se namreč zaveda, da bo potrebno vrniti to, kar si sposojamo. “Potem pa prižgemo TV in vidimo, da govorijo, da je nekdo drug kriv za to, pa da ni potrebno varčevati, ker to vodi v propad in podobno. Slovenija bo letos dala kar 800 milijonov evrov samo za obresti od posojil. Tisti, ki so nam posodili denar, nas bodo tako imeli v šahu, saj denarja ne bomo mogli vrniti in bomo morali iti v reprogamiranje posojil. Naslednjo leto bo zato leto streznitve,” je pojasnil.

“Jesen bo zanesljivo vroča. Po eni strani bo denarja zmanjkovalo, po drugi strani pa se bo denar, ki ga ni, še bolj zapravljal. To se bo zakrivalo in prikrivalo, ampak na koncu bo postalo transparentno. To je postalo transparentno tudi v bivši Jugoslaviji, ko so morali povečati bankovce zaradi tolikega števila ničel. Celo v državah, ki imajo monetarno suverenost, se z inflacijo lahko le nekaj časa prikriva to, da se več porabi kot ustvari, v evroobmočju pa se to ne da,” je bil jasen. Pri tem je opozoril, da če bančno luknjo prištejemo slovenskemu javnemu dolgu, potem znaša slovenska zadolženost med 70 in 80 odstotki zadolženosti glede na letni BDP, maastrichtski kriterij je pa 60%. “V Sloveniji bo prišlo do sprememb, ko se bo spoznalo, da se ekonomije ne da goljufati. Niti Sovjetska zveza tega ni bila sposobna, tega ni sposobna Kuba, tega ni sposobna Severna Koreja in tudi našim iz Stožic to ne bo uspelo,” je dejal.

“Glede na to, da je slovensko gospodarstvo čedalje bolj opešano in da je število brezposelnih čedalje večje, bi človek pričakoval, da bodo vse energije usmerjene v iskanje rešitev za to, kako ustanavljati nova podjetja, kako ljudem dati delo ter kako ustvarjati nova delovna mesta, ampak tega ni. Če gledate osrednje slovenske dnevnike na televiziji ali pa berete časopise, potem ugotovite, da je glavna tema ustanavljanje novih strank. Tistim, ki imajo v rokah ‘mainstream’, ni v interesu, da gre na bolje, ampak jim je v interesu, da ostanejo na oblasti. Nove stranke se ustanavljajo, da se ostane na oblasti,” je opozoril.

Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi leta 1990 na predsedniških volitvah zmagal Pučnik, je odgovoril, da bi bilo drugače. “Če bi Slovenija takrat imela v celoti poštene volitve, potem danes ne bi govorili o tem, da tranzicija ni uspela. In če kdo ne verjame, da tranzicija ni uspela, potem naj si pogleda posnetek iz Stožic,” je dejal. Po njegovem so bile prve volitve leta 1990 samo deloma poštene in svobodne. “Volili smo v tri zbore. Za Zbor občin so bile večinske volitve, tu je Demos dobil več kot 70%. Za Družbenopolitični zbor so bile proporcionalne volitve, Demos je dobil blizu 60%. V Zbor združenega dela pa so bile delegatske volitve. Potekale so po podjetjih oz. temeljnih organizacijah združenega dela, kjer nove stranke niso smele imeti svojih organizacij. Te je lahko imela zgolj partija, ta pa je imela v rokah tudi volilne komisije, nadzor nad kandidacijskimi postopki ter štetjem glasovnic. V Zboru združenega dela je partija dobila 60%. In prav ta zbor, ki je bil izvoljen na socialističen način, je veliko stvari blokiral,” je pojasnil. “Prav tako ne bomo nikoli izvedeli, kako so se šteli glasovi na predsedniških volitvah,” je dejal. “V tisti kampanji je bil en kandidat izrazito privilegiran. Karkoli je dr. Jože Pučnik naredil, so obrnili proti njemu. Če je rekel, da je ateist, so potem Kučana naredili za vernika,” je spomnil in dodal: “Kljub temu da dr. Jože Pučnik ni zmagal, je dajal ton slovenski osamosvojitvi in Demosu. Bil je varuh Demosovega programa za samostojno Slovenijo. Če Slovenija ima očeta svoje državnosti, potem je to dr. Jože Pučnik in tega ne more zbrisati nobena propaganda,” je bil jasen.

V nadaljevanju je odgovarjal tudi na vprašanja o aktualni vladi. Tako je na vprašanje, ali bo ta zdržala do konca mandata, odgovoril: “O tem še vedno več vedo v Murglah kot v parlamentu.” Zaradi močnih ostankov in monopolov Slovenija po njegovem ni normalna država parlamentarne demokracije. “To ni vlada, temveč izvršni svet, ker se o vsem odloča drugje. Zakulisja in monopoli, ki uporabljajo isti vzorec vladanja kot nekoč, vlečejo Slovenijo navzdol,” je dejal. Na vprašanje o vzrokih za nizko volilno udeležbo pa je odgovoril, da smo priče pasivizaciji volilne udeležbe. “Če jo analizirate po volilnih enotah in okrajih, potem ugotovite, da je v osrednji Sloveniji približno enaka kot pred dvajsetimi leti, katastrofalno nizka pa je v regijah, ki so po dohodkih na dnu,” je povedal. “Dogaja se propaganda v smislu: situacija je slaba, zato se ne splača iti na volišča. Bolj kot je neko okolje zanemarjeno, bolj se uporablja ta pristop. Če bi imeli obvezne volitve, potem bi bil rezultat bistveno drugačen. In če bi Slovenija imela dvokrožni večinski sistem, potem ne bi bilo možno vladati iz ozadja. Volilni sistem, ki ga imamo, pa je narejen za manipuliranje,” je povedal.

Ali je na desnici prostor za novo stranko? “V tem volilnem sistemu ni težko ustanoviti stranke, ki ima možnosti, da pride v Državni zbor,” je odgovoril. “Če pa ne pride, potem povzroči izgubo glasov. To je tvegana igra brez medijskih monopolov, saj lahko povzroči tako izgubo glasov, da v štirih letih ni možno narediti ničesar,” je dejal. “Taki poskusi na desnici po mojem niso dobronamerni. Še posebej zato, ker imamo poleg SDS, še dve stranki, ki sta na robu – sta malo pod ali nad pragom vstopa v parlament. Če nastane nova, lahko na koncu nobena od teh ne pride v parlament. Na drugi politični strani pa tega tveganja zaradi medijskega monopola ni,” je povedal. Po njegovem pomladna stran tudi nima ozadja. “Ni strica, ki bi rekel, naredite to, pa tudi pomladni volivci so suvereni. Njim ne moreš nekaj naložiti, kot se to naredi na komunistični strani. Tam je ozadje, tam so Stožice, tam so Dražgoše, Stanovnik in uvodnik v Mladini,” je bil jasen. “Če hočemo, da se stvari spremenijo, potem se morajo vse pomladne stranke okrepiti,” je še dejal.

Ob koncu je spregovoril še o degradaciji spomina na demokratizacijo in osamosvojitev. “Pred kratkim je izšla Bela knjiga slovenske osamosvojitve – nasprotovanja, ovire, izdaja. V njej so objavljeni dokumenti iz beograjskega arhiva, iz katerih izhaja, da je Tomaž Ertl tik pred prvimi volitvami Beograd pozival k vojaški intervenciji v Sloveniji. In potem ta človek dobi eno od najvišjih državnih odlikovanj, ker naj bi branil slovensko suverenost?” je opozoril. “Na osnovi simbolov delitve se nikoli ne da doseči nekaj dobrega, njihovo vsiljevanje pa je zločin nad vrednostnim središčem naroda,” je povedal.

Večer se je sklenil z vprašanjem, ali se bo v prihodnosti še potegoval za mandatarsko mesto. “Kot predsednik Slovenske demokratske stranke se bom boril za to, da stranka zmaga na volitvah. Zagotovo se bom boril za to, da ta avtobus, ki gre v napačno smer, obrnemo. Sicer bo cena, ki jo bomo plačali, zelo velika. Na svetu namreč ni zavarovalnice, ki bi te zavarovala za tako nesrečo, če sam voziš v napačno smer,” je še navdušil predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša.

Pogovor, ki so se ga udeležili številni ugledni predstavniki zamejstva, med njimi deželni tajnik Slovenske skupnosti, zbirne stranke Slovencev v Italiji, Damijan Terpin ter generalni konzul Republike Slovenije v Trstu dr. Dimitrij Rupel, sta uspešno vodila Erika Jazbar in Andrej Černic.

Janez Janša je v Gorici podpisoval tudi svojo knjigo Za kulturo življena.