Alić v avtobiografski knjigi povezal Hudo jamo in Srebrenico
Pri Cankarjevi založbi je izšlo avtobiografsko delo Nihče Mehmedalije Alića, ki se mu je po besedah urednika Zdravka Duše “v dobrih 20 letih zgodilo vse, kar se je v teh letih človeku na tem področju lahko”. Alić, ki je v Srebrenici izgubil številne sorodnike in se leta boril za slovensko državljanstvo, je kasneje vodil raziskovanje Hude jame.
Alićeva življenjska zgodba, doma je bil iz Potočarov pri Srebrenici, je pretresljiva pripoved, tragedija in zgodovinska lekcija obenem. Kot najstnik je prišel v Zagorje in postal rudar ter pozneje rudarski tehnik, ustvaril si je družino in v Bosni in Hercegovini gradil hišo.
Ob razpadu Jugoslavije je Alić v vojni izgubil brate, hkrati pa je v Sloveniji izgubil državljanske pravice ter pristal med izbrisanimi. Ko je končno dobil državljanske pravice, je v rudniku dobil tudi novo delovno nalogo, postal je vodja raziskovanja Hude jame. S tem se je začela nova zgodba – pritiski s strani oblasti, naj zamolči dejstva, ki jih je odkrival.
O borbi za državljanske pravice Alić pravi, da je medtem, ko so četniki v Bosni in Hercegovini ubijali s puškami in noži, slovenska država ubijala z birokracijo. “Čeprav pravijo, da sem bil izbrisan, jaz pravim, da nisem bil in težko prenašam to besedo. Jaz nisem bil izbrisan, moj status, verjamem, je bil slabši od izbrisanega,” je poudaril Alić.
Kot je pojasnil, je od leta 1993, ko je končno pridobil vso potrebno dokumentacijo, do prejema državljanstva trajalo več kot pet let.
“Vsi smo dobili stalno prebivališče, vendar sva z ženo izgubila službi. Ostala sva brez služb, brez denarja. Brez vsega. V Bosni je bila vojna, jaz pa sem po Ljubljani iskal bosansko veleposlaništvo, ki ga ni bilo,” je dejal.
Izjemnost Alićevega pričevanja je povezava časa in duhovnih značilnosti Balkana. Huda jama in Srebrenica sta izhodišče in stečišče, so zapisali pri založbi. Kot v knjigi presodi avtor, je razumevanje resnice o Hudi jami namreč tudi razumevanje resnice o tragediji v Srebrenici.
Novinar Boštjan Videmšek, ki je Aliću pomagal ob izdaji knjige, ki jo je avtor “pisal zase in za svoje otroke”, je poudaril, da je to zgodba o človeštvu in človeku. “Je zgodovinska lekcija, je lekcija humanizma in je lekcija o tem, kaj je človeštvo sposobno narediti človeku,” je poudaril.
Ob obletnici pokola v Srebrenici v knjigarni Konzorcij 11. julija pripravljajo tudi pogovor ob knjigi Nihče, na katerem se bodo z avtorjem poleg urednika knjige Zdravka Duše pogovarjali še Spomenka Hribar, Hanna Slak in Videmšek, ki so za delo napisali tudi spremne besede. (sta)
Foto: arhiv Politikis.si