Politična drama v zraku: 4 evropske države zaradi Snowdna blokirale let bolivijskega predsednika Moralesa!
Bolivijski predsednik Evo Morales je postal žrtev ameriškega lova na ubežnika Edwarda Snowdna. Moralesovo letalo na letu iz Moskve proti Boliviji je namreč moralo pristati na Dunaju, potem ko so mu Španija, Italija, Francija in Portugalska zaradi suma, da je na krovu Snowden, zaprle zračni prostor. Bolivija je že protestirala pri ZN.
Morales, katerega letalo so v torek zvečer preusmerili na dunajsko letališče, je poudaril, da česa takega “še nikoli ni doživel”. Bolivijski obrambni minister Ruben Saavedra, ki je bil prav tako na letalu, je poudaril, da je Francija prelet njenega ozemlja preprečila “v zadnji minuti”. To je bilo “veliko presenečenje”, saj je letalo pred vzletom iz Rusije pridobilo vsa potrebna dovoljenja za let.
Morales je noč preživel v prostorih VIP terminala dunajskega letališča. Saavedra je incident označil za “neposreden napad na predsednika”.
Bolivijski predsednik se je v Moskvi mudil na neki konferenci, države pa so mu pot čez svoje ozemlje preprečile zaradi suma, da naj bi bil na letalu tudi nekdanji analitik ameriške agencije za nacionalno varnost Edward Snowden. Saavedra je te obtožbe označil za “absolutno laž” in “zaroto” ZDA. Bolivijska vlada ni v stiku s Snowdnom, niti ne ve, kje se nahaja, je zatrdil minister.
Tudi Morales je zatrdil, da Snowdna ni na krovu njegovega letala. Iskanega ubežnika ne pozna in niti ne ve, če pravilno izgovarja njegovo ime, je poudaril.
Letalo bolivijskega predsednika je pot nadaljevalo po 13 urah, kot zadnja je zračni prostor znova sprostila Španija. Pred vzletom pa je Morales avstrijski policiji dovolil, da preišče letalo. Avstrijski možje postave Snowdna niso našli.
Snowden naj bi se po dostopnih informacijah še vedno nahajal v Moskvi. Na moskovsko mednarodno letališče Šeremetjevo je priletel 23. junija iz Hongkonga, kamor se je zatekel še pred objavo informacij o nadzoru nad telefonskimi in spletnimi komunikacijami v ZDA in tujini s strani NSA. Na tranzitnem območju letališča je sedaj ujet, saj so mu ZDA preklicale potni list. Bolivija je sicer ena od 21 držav, ki jih je Snowden zaprosil za azil.
Morales je danes ocenil, da je bil njegov prisilni postanek na Dunaju namenjen izključno temu, da bi ustrahovali države, kot je Bolivija. Po njegovih besedah je šlo za provokacijo in to ne samo proti njemu, temveč proti celotni Latinski Ameriki in vsem državam, ki se ne želijo podvreči ZDA.
Kakšne posledice bo drža tistih držav, ki so ovirale njegov polet domov, imela za odnose z Latinsko Ameriko, pa še ni mogel oceniti. Medtem je ravnanje Avstrije ocenil kot dobro in se ji je zahvalil za ustrezno obravnavo.
Bolivija je zaradi incidenta pri ZN že vložila pritožbo, kmalu naj bi sledila še pritožba pri visokem komisarju ZN za človekove pravice. Po mnenju bolivijske vlade je šlo za kršenje mednarodnih pravic, ki je ogrozilo življenje predsednika.
Evropska komisija je medtem zaprtje zračnega prostora označila za nacionalno zadevo posameznih držav EU. Kot so sporočili, EU pri tovrstnih zadevah nima pristojnosti in zato ne bo nadaljnjih odzivov EU v zvezi z zaprtjem zračnega prostora Moralesu.
Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je evropske države pozval, naj ne popustijo pod pritiski ZDA in naj sprejmejo Snowdna na svoje ozemlje. “Države EU, predvsem Francija in Nemčija, naj ga ne glede na status toplo sprejmejo,” je Assange zapisal v komentarju, objavljenem v francoskem časniku Le Monde.
Francija je medtem pozvala k začasni zaustavitvi pogajanj med EU in ZDA o prostotrgovinskem sporazumu. Pogajanja naj bi odložili, dokler evropske vlade ne prejmejo pojasnil, ki jih je zahtevala EU. Tiskovna predstavnica francoske vlade Najat Vallaud-Belkacem je menil, da morata imeti za to, da bi ti pogovori lahko potekali iskreno, obe strani dovolj medsebojnega zaupanja.
Slovenski zunanji minister Karel Erjavec pa je na seji odbora DZ za zunanjo politiko pojasnil, da mu je ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli povedal, da ZDA Sloveniji niso prisluškovale. Na torkovem pogovoru, na katerega ga je povabil v okviru običajnega postopka, je Mussomeli Erjavcu povedal, “da po njegovih informacijah Slovenija ni bilo prisluškovana,” da pa bo to še enkrat preveril.
Erjavec sicer težko ocenjuje, kako bo ta afera vplivala na odnose EU in ZDA. Več o tem pričakuje po prihodnjem srečanju zunanjih ministrov EU.
O ameriškem vohunjenju v Evropi so danes razpravljali tudi v Evropskem parlamentu in od ZDA zahtevali pojasnila. (sta)