Pravobranilstvo zavrača odškodninski zahtevek policista v aferi Katar

Omenjeni policist se je za odškodninski zahtevek odločil po dobljeni tožbi proti ministrstvu za notranje zadeve oziroma državi na delovnem in socialnem sodišču. Tožbo je vložil zaradi premestitve na drugo, slabše delovno mesto, na sodišču pa je uspel dokazati, da je bila premestitev nezakonita že zaradi same premestitve iz kraja v kraj.

Odločitev je pred kratkim potrdilo višje delovno sodišče ter pravnomočno razveljavilo sklep ministrstva iz novembra 2010 in komisije za pritožbe iz delovnega razmerja. Vseh šest premeščenih policistov je sicer policija tudi ovadila, a je tožilstvo ovadbe leta 2011 zavrglo.

Policista, ki je bil zaposlen na centru za varovanje in zaščito na delovnem mestu višjega policista specialista II, je policija po izbruhu afere premestila na škofjeloško policijsko postajo na mesto višjega policista stalnega dežurnega. Policist je menil, da je šlo za šikaniranje, saj da ni ravnal nezakonito ali protipravno, kar je ugotovilo že tožilstvo.

Tako je za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic zahteval 20.000 evrov odškodnine. Pravobranilstvo je na zahtevek odgovorilo pred tednom dni.

Na pravobranilstvu so razložili, da lahko vsak zahteva povračilo škode, če so podani vsi splošni pogoji odškodninskega delikta, in sicer, da je škoda sploh nastala, da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem ter da obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode. Odškodninske odgovornosti ni, če ni izpolnjen že eden od naštetih pogojev, so dodali.

V zadevi omenjeni zadevi pa po mnenju pravobranilstva ni izpolnjen nobeden od teh pogojev, “še zlasti ne element protipravnosti, saj je imel domnevni oškodovanec zoper odločbo delodajalca o premestitvi zagotovljeno pravno sredstvo”. Poleg tega država oporeka tudi višini zahtevane odškodnine, saj da je domnevni oškodovanec ni izkazal v višini, kot jo zahteva.

Ob tem pa so na pravobranilstvu poudarili še, da delovno in socialno sodišče v Ljubljani o domnevi jemanja podkupnine ni presojalo, temveč je odločalo o zakonitosti sklepa, s katerim je bil policist zaradi delovnih potreb premeščen na drugo delovno mesto.

Mediji so leta 2010 poročali, da je ob obisku katarskega emirja Hamada bin Kalifa Al Tanija v Sloveniji katarsko delegacijo spremljala slovenska policija, ob odhodu pa da so Katarci za dobro opravljeno delo vodji policijske kolone izročili darila.

Darila so policisti nadrejenim prijavili šele nekaj dni pozneje, zato so bili zoper njih sproženi postopki, med drugim premestitve na druga delovna mesta. Osumljeni so bili kaznivega dejanja jemanja podkupnine, šlo pa je za darila, vredna več kot 62,59 evra. Toliko so namreč lahko vredna darila, ki jih prejmejo uslužbenci policije.

Po ugotovitvah specializiranega državnega tožilstva pa nobeden od osumljenih ni storil omenjenega kaznivega dejanja, saj da je za jemanje podkupnine potreben direkten naklep. Denar, ki so ga prejeli, in ura pa so bili protokolarna darila in ne podkupnina. (sta)

(fotografija je simbolična)