Vrsta neodgovorjenih vprašanj
Piše: Ive A. Stanič, publicist
Vse vojske oziroma oborožene skupine so običajno organizirane v obrambne namene, v zaščito ljudi in ozemlja ali v zaščito drugačnih dobrin. Je imela med drugo svetovno vojno partizanska vojska pod vodstvom slovenske partije enake cilje? O tem se v javnosti od strani tranzicijske levice bore malo sliši. Še manj o tem razpravljajo in raziskujejo za to poklicane strokovne ustanove. Bodimo konkretni.
Je kdaj slovenska partija obsodila pakt med Hitlerjem in Stalinom (razen predvojne partijke Angele Vode, pa jo je zato slovenska partija obsodila na dvajsetletno zaporno kazen)? Zakaj je slovenska partija v času prijateljevanja med Hitlerjem in Stalinom pridigala o pacifizmu, zmerjala zahodne demokracije in jugoslovansko vlado z imperialisti, ne da bi črhnila besedico proti Nemčiji in Sovjetski zvezi? Zakaj je začela gledati v fašizmu in nacizmu sovražnike jugoslovanskih narodov šele potem, ko je Hitler napadel Sovjetsko zvezo? Zakaj so slovenski komunisti ustanovili najprej PIF in šele potem OF? Kdo in komu se je uprl 27. aprila 1941? 22. julija je slovenska partija proglasila za dan vstaje slovenskega naroda proti okupatorju. Na koga je partija tistega dne streljala? Je bil Franc Žnidaršič okupator?
In v nadaljevanju: Je VOS varoval slovenski narod ali slovensko partijo? Je s sprejetjem Odloka o zaščiti slovenskega naroda slovenska partija vabila narod k skupnemu uporu ali je z odlokom preprečila kakršen koli upor proti okupatorju izven partije? Koliko italijanskih in nemških uradnikov, vojakov in oficirjev je slovenska partija pokončala v Ljubljani v času, ko je ubila 49 vodilnih in neoboroženih slovenskih mož? Koliko hiš in celih vasi je partizanska vojska obvarovala pred požigi od strani okupatorjev in koliko slovenskih vasi je sama požgala? Koliko civilistov (največ bežigrajskih študentov) je slovenska partijska vojska rešila ob napadu na vlak pri Verdu in koliko jih je na licu mesta sama pobila? Še vedno ni raziskano in uradno potrjeno kam in koliko slovenskih protikomunističnih bojevnikov je izginilo med prvim in desetim junijem 1945? Če je te ljudi slovenska partija pobila v imenu naroda, zakaj ni o tem svoj narod uradno obvestila? Naj bo dovolj, čeprav je vprašanj še veliko.
Bo kdo odgovoril? Predvidevam da nihče. Še najmanj tisti dediči revolucije in državljanske vojne, ki naj bi imeli po svojih starših slabo vest. Pa je, seveda, nimajo. Ker gledajo in obožujejo le svetlo stran meseca, temne strani ne vidijo (ne želijo videti) in je zato tudi ne občutijo. Sicer pa, kdor se ne odziva in zadeve ne demantira, v bistvu soglaša.
Če je to resnica kar sem prenesel spodaj potem na zgoraj omenjena vprašanja nikoli ne bo pravega odgovora.
Najbolj, da si vsak sam pri sebi odgovori, seveda tisti, ki to hoče.
Slovenski partizani so za Tita kot vrhovnega poveljnika slišali prvič šele leta 1942. Na 2. zasedanju AVNOJ-a v Jajcu, novembra 1943, je Tito zagotovil, da nadaljni obstoj slovenske vojske sploh ni vprašljiv. Slovenski delegaciji je obljubil tudi obstoj slovenske vojske in slovensko poveljevanje po koncu vojne. Kljub temu je bila leta 1945 prav na njegovo povelje slovenska partizanska vojska ukinjena. Od Titove obljube in pozneje pogosto uporabljane “častne Titove besede” ni ostalo nič! Dejansko so nekatera znamenja kazala na ukinjanje slovenske partizanske vojske že med vojno. Leta 1944 ni od prvotne samostojnosti NOV ostalo kaj veliko. Brigade so sicer ohranile imena po slovenskih pesnikih, pisateljih in junakih, toda organizacijske samostojnosti in pristojnosti OF nad slovensko vojsko je bilo konec. Vendar pa, če bi bila slovenska vojska že takrat tudi formalno ukinjena, bi se velik del Slovencev od nje odvrnil.
Srbsko vodstvo ni postavljalo samo svojih oficirjev na najbolj pomembna mesta v slovenski NOV, temveč je poskrbelo tudi za likvidacije najbolj uglednih slovenskih partizanskih komandantov in patriotov. Navajamo nekaj primerov:
1.) Jože Lemut – Saša: poveljnik 1. prvega primorskega bataljona Simona Gregorčiča, likvidiran 18. avgusta 1942 pri Kromberku.
2.) Tone Tomšič: organizacijski tajnik KPS; do njegove aretacije je prišlo po izdaji partijske kurirke; ustreljen je bil 21.maja 1942.
3.) Ljubo Šercer: komandant Krimskega bataljona; Italijanom ga je izdal VOS-ovec; ustreljen je bil 22. decembra 1941.
4.) Maks Rejec – Mladen: brat Alberta Rejca, tigrovec; med prvimi organizatorji partizanskega gibanja v Baški dolini in na Šentviški planoti; konec julija 1943 ga je VOS ubila v Prodih pri Kneških Ravnah.
5.) Anton Majnik: tigrovec; udeleženec prvega spopada z okupatorjem na Mali gori, 16. maja 1941; eden prvih partizanov; bil je v Ribniški četi in so ga pod vodstvom Filipa Tekavca ves čas odrivali; ustreljen je bil od VOS-a 21. novembra 1943 sredi Ribnice.
6.) Janko Premrl – Vojko: tigrovec; eden prvih partizanskih komandantov; ustreljen je bil 16. februarja 1943 v Idrijski Beli, umrl 24. februarja 1943; da zakrijejo svoj zločin, so ga tik pred smrtjo imenovali za komandanta 5. primorske brigade.
7.) Jože Srebrnič: poslanec v rimskem parlamentu, že pred vojno je sodeloval z organizacijo TIGR; ko je bil na poti na konferenco na Laznah, kjer bi predstavil zgodovino in avtohtonost Slovencev, ga je posebna likvidatorska skupina izbrana od vodstva KPS likvidirala, ko je s čolnom prispel čez Sočo.
8.) Jože Peršolja – Filip: pionir narodno-osvobodilnega gibanja v Goriških Brdih in Beneški Sloveniji; sekretar zahodno primorskega okrožja; likvidiran je bil skupaj s Srebrničem.
sos_30
sos_30 (1)
9.) Franc Rozman – Stane: španski borec, komandant generalštaba NOV in POS; likvidiral ga je osebno Milovan Šaranović novembra 1944 v Črnomlju.
10.) Ferdo Kravanja – Peter Skalar: tigrovec; udeleženec prvega spopada z okupatorjem na Mali gori, 16. maja 1941; eden prvih organizatorjev partizanstva na Primorskem; sekretar Zahodno primorskega okrožja; likvidiran s strani VDV-jevcev 10. oktobra 1944 v Paljevem.
11.) Jože Krajc – Žakelj, španski borec in partizan od 1941, poveljnik Briškega bataljona, sekretar Okrajnega komiteja KPS za Goriška Brda in vzhodno Benečijo, sekretar Zahodno-primorskega okrožja, likvidiran je bil skupaj s Srebrničem.
12.) Leban Mihael vodja Tigrovske celice v Poljubinju, vidnejši partizan na Tolminskem, likvidirala ga je VOS dne 12. 6. 1943
13.) Karel Peršolja – Darko, ustanovil Briško – Beneški bataljon, zajet in likvidiran od VOD dne 24. 1. 1944
14.) Ladislav Marolt organizacijski sekretar OK KPS za Goriška Brda in Beneško Slovenijo, sekretar KPS za Brda. Ubit je bil zaradi izdajstva v zasedi pri Vrhovlju v Goriških Brdih
15.) Mirko Simčič – Izidor, član okrajnega komiteja KPS za Brda, v NOV od julija 1942, med prvimi borci v Goriških Brdih in Benečiji. Ubit zaradi izdajstva takrat kot Marolt.
Navedenih je le nekaj primerov pomorjenih slovenskih partizanskih komandantov. Treba je razumeti, da je VOS in kasnejša VDV, ki jima je načelovala srbska KOS, dobivala direktive za likvidacije prejete od srbskih partijcev, a je žal vse arhive, v katerih so bili dokumenti o pobojih slovenskih komandantov in drugih partizanov, takoj po vojni sežgala srbska podrepnica Lidija Šentjurc, ki so ji zaradi tega rekli Piromanka. Srbski KOS pa je navodila izdajala srbska masonerija (para-prostozidarji).
Navajamo seznam, iz katerega je razvidno, kako so Srbi prevzemali v svoje roke poveljevanje slovenskih partizanskih enot. Seznam ni popoln, navedeni so le primeri, ki jih je bilo mogoče povzeti iz do sedaj objavljenega in dosegljivega gradiva. Objavljamo samo imena načelnikov, komandantov, namestnikov komandantov, političnih komisarjev, njihovih namestnikov in sanitetnih referentov.
1.) Šaranović Milovan: komandant prve operativne cone (Dolenjska); načelnik glavnega štaba
2.) Jovanović Zdravko: načelnik štaba druge operativne cone (Notranjska )
3.) Tonasković Rajko: načelnik štaba Gubčeve brigade; komandant 15. divizije; komandant 7. korpusa
4.) Kilibarda Mile: načelnik štaba 14. divizije; komandant 4. operativne cone (Štajerska); namestnik komandanta 7. korpusa; načelnik štaba 7. korpusa
5.) Dapčević Milutin: načelnik štaba 3. operativne cone (Alpska), načelnik štaba 9. korpusa, vodja operativnega odseka pri 9. korpusu
6.) Popivoda Pero: načelnik štaba Tomšičeve brigade; komandant 2. operativne cone (Gorenjska); načelnik štaba 14. divizije; komandant 15. divizije; komandant 31. divizije; komandant 7. korpusa, nato poslan v vrhovni štab.
7.) Jevtić Predrag – Dragan: namestnik komandanta Gubčeve brigade;
komandant 3. bataljona Šercerjeve brigade; namestnik komandanta 1. operativne cone (Dolenjska); komandant 15. divizije
8.) Božović Radomir – Raco: načelnik štaba 15. divizije, namestnik komandanta 2. bataljona Tomšičeve brigade; komandant 2. bataljona Tomšičeve brigade; komandant 12. brigade; namestnik komandanta 15. divizije; namestnik komandanta 15. divizije
9.) Ignjatović Radojica – Grujica: načelnik štaba Bazoviške brigade; načelnik štaba 30. divizije
10.) Brajović Petar – Pero: načelnik štaba Gubčeve brigade; komandant 2. bataljona Gubčeve brigade; komandant 15. divizije; komandant 18. divizije; načelnik štaba 18. divizije; komandant 18. divizije; načelnik štaba 4. operativne cone (Štajerska)
11.) Došenović Mičo: načelnik štaba 14. divizije
12.) Vojnović Aleksandar – Vojin: načelnik štaba 18. divizije;
namestnik komandanta 15. divizije, komandant 3. bataljona Ljubljanske brigade
13.) Čubrić Mile: načelnik štaba 18. divizije, komandant 2. Bataljona Gubčeve brigade; namestnik komandanta Gubčeve brigade; namestnik komandanta 18. divizije; namestnik komandanta 18. divizije; komandant 9. brigade, komandant posebne oficirske šole.
14.) Marjanović Ratko: komandant Gradnikove brigade, komandant Bazoviške brigade; komandant 9. brigade, načelnik štaba Ljubljanske brigade, namestnik komandanta Gradnikove brigade, major splošne vojaške partizanske bolnišnice Franje, kapetan v 31. diviziji
15.) Šorović Danilo: komandant Gradnikove brigade, član operativnega odseka 9. korpusa
16.) Vidačić Nikola: načelnik štaba 2. Soške brigade; načelnik štaba 30. divizije; komandant Bazoviške brigade, načelnik štaba Bazoviške brigade
17.) Marjanović Aleksandar – Leko: komandant Levstikove brigade, komandant 2. bataljona Gubčeve brigade; namestnik političnega komisarja 15. divizije,
18.) Djukić Drago: načelnik štaba 3. bataljona Bazoviške brigade, komandant čete 3. bataljona Bazoviške brigade
19.) Vukadinović Dušan: načelnik štaba Gradnikove brigade; komandant Vojkove brigade; politični komisar 1. bataljona Gradnikove brigade.
20.) Knežević Vladimir – Volodja: komandant l. Soške brigade; komandant 17. brigade Simona Gregorčiča, politični komisar 2. čete 3. bataljona Tomšičeve brigade; politični komisar 1. bataljona Tomšičeve brigade; prvi komandant Novega Mesta.
21.) Jovanović Svetolik – Mito: namestnik komandanta Gradnikove brigade; bil je spremljevalec Šaranovič Milana.
22.) Vuković Džordže: politični komisar Kozjanskega odreda
23.) Popović Vuko: komandant 2. bataljona Gregorčičeve brigade, komandir minersko-sabotažne čete v Goriških Brdih
24.) Srdić Simon: komandant 2. bataljona Prekmurske brigade
25.) Vučinić Djoko: namestnik komandanta 2. bataljona Tomšičeve brigade
26.) Radulović Branko: politični komisar 2. bataljona Gubčeve brigade; politični komisar 3. bataljona Gubčeve brigade; politični komisar Gubčeve brigade; namestnik. politkomisarja 1. Kokrškega bataljona; namestnik komandanta Kokrškega 3. bataljona; komandant 3. bataljona Kokrškega odreda
27.) Kubić Nikola: v Šercerjevo brigado je prišel za bataljonskega in četnega starešino; bil je gojenec posebne oficirske šole pri vrhovnem štabu NOV in POJ
28.) Beslać Mirko: isto kot Kubič Nikola.
29.) Dedejić Boško – Pope: komandant 3. bataljona Bazoviške brigade; namestnik komandanta 3. bataljona Bazoviške brigade; namestnik komandanta Bazoviške brigade, komandant Bazoviške brigade, bil je tudi spremljevalec Šaronović Milana.
30.) Vukša Jovo: načelnik štaba Štajerske brigade
31.) Perović Radoje: načelnik štaba 3. Soške brigade, namestnik komandanta 12. brigade; načelnik štaba 12. brigade, načelnik štaba Bazoviške brigade
32.) Badovinac Ilija: namestnik komandanta Šlandrove brigade; namestnik komandanta Štajerske brigade, komandant 1. bataljona Šercerjeve brigade
33.) Alfirević Petar – Pero: namestnik komisarja Vojkove brigade; namestnik komisarja Prešernove brigade
34.) Karapadža Branko: komandant Prešernove brigade; namestnik politkomisarja 31. divizije
35.) Latinović Djuro: komandant štaba l. bataljona Gradnikove brigade, komandant bataljona v 31. diviziji
36.) Vojnović Milan: namestnik komandanta Gubčeve brigade
37.) Dukić Mirko: načelnik štaba Vojkove brigade; namestnik komandanta Vojkove brigade, operativni oficir 31. divizije
38.) Nenezić Ljubo: komandant 2. bataljona Gregorčičeve brigade, načelnik štaba Vojkove brigade, vodilni funkcionar v tolminskem vojnem področju, načelnik štaba Kosovelove brigade, vodja inženirskega oddelka pri 9. korpusu
39.) Gliša Radomir – Raco: komandant Ljubljanske brigade, komandant Bazoviške brigade; komandant 30. divizije; načelnik štaba 18. divizije
40.) Arso Jovanović: načelnik vrhovnega štaba Jugoslovanske partizanske vojske. Prišel v Slovenijo po ukazu Tita, z namenom da razporedi srbske in črnogorske poveljnike na najvišje položaje v vseh slovenskih partizanskih enotah
41.) Vukčević Vaso: načelnik štaba Bazoviške brigade; operativni oficir v Bazoviški brigadi.
42.) Isaković Radoslav: načelnik štaba Bazoviške brigade; operativni oficir v Bazoviški brigadi, načelnik štaba Kosovelove brigade, komandant 2. bataljona Kosovelove brigade, politični komisar 3. bataljona Kosovelove brigade
43.) Ibraimović Ibro: komandant Bazoviške brigade; komandant 2. bataljona Gradnikove brigade.
44.) Jovanović Milan: namestnik komandanta Bazoviške brigade; komandant l. bataljona Bazoviške brigade .
45.) Dabanović Mitar: namestnik komandanta Bazoviške brigade; komandant 1. bataljona Bazoviške brigade.
46.) Ignjatović Anatolij: namestnik komandanta Bazoviške brigade; komandant 2. bataljona Bazoviške brigade; namestnik komandanta 2. bataljona Bazoviške brigade.
47.) Popović Svetislav: pomočnik politkomisarja Bazoviške brigade; namestnik političnega komisarja Gregorčičeve brigade,komandant 4. bataljona Bazoviške brigade; sekretar SKOJ-a.
48.) Djuričić Vidok: komandant komandnega mesta Sežane.
49.) Dženadija Sreten: komandant 2. bataljona Bazoviške brigade, komandant Bazoviške brigade
50.) Raisović Boris: komandant 2. bataljona Bazoviške brigade; komandant štaba 2. bataljona Bazoviške brigade.
51.) Mijić Dušan: komandant 3. bataljona Bazoviške brigade.
52.) Terzić Bogdan: komandant 3. bataljona Bazoviške brigade.
53.) Pavlović Velislav: namestnik komandanta 1. bataljona Bazoviške brigade.
54.) Ataklilović Džuvad: načelnik štaba 2. bataljona Bazoviške brigade.
55.) Viktorović Mihael: komandant 1. čete 2. bataljona Bazoviške brigade.
56.) Nikolajević Bruno: komandant 2. čete Bazoviške brigade.
57.) Filipović Aleksej: komandant 3. čete 2. bataljona Bazoviške brigade.
58.) Kajunović Nazar: komandant 4. čete 2. bataljona Bazoviške brigade.
59.) Jukić Drago: načelnik štaba 3. bataljona.
60.) Zurić Rastimir: operativni oficir v Bazoviški brigadi.
61.) Armić Zdenka Kidrič: šef VOS-a za Slovenijo.
62.) Vukčević Blažo: šef operativnega odseka Gradnikove brigade, član štaba Goriške divizije, operativni oficir Goriške divizije
63.) Peraić Vladimir – Planin: komandant 1. Kokrškega bataljona; namestnik komandanta 2. Kokrškega bataljona; komandant 1. bataljona Kokrškega odreda
64.) Božić Lazo – Vuk: komandant 2. bataljona 15. brigade; komandant 1. bataljona 15. brigade; načelnik štaba Šlandrove brigade
65.) Džordžević Branko – Jure: politkomisar 2. bataljona Kokrškega bataljona, komandant 1. bataljona Kosovelove brigade, politični komisar 4. manevrskega bataljona Gorenjskega odreda
66.) Bratković Peter – Zvonko: politkomisar 2. bataljona Kokrškega odreda; politkomisar 2. Kokrškega odreda
67.) Ulepić Zdenko: načelnik oddelka odseka za zveze 3. operativne cone, načelnik oddelka za zveze pri 9. korpusu
68.) Čakarević Milenko: komandant zaščitnega bataljona 15. divizije, komisar srbske čete v Bazoviški brigadi, komandant l. bataljona 15. brigade
69.) Miljković Vlastimir: načelnik štaba 1. Soške brigade, načelnik štaba 17. Gregorčičeve brigade
70.) Djurovič Milovan: sanitetni referent 4. bataljona Gregorčičeve brigade
71.) Šantić Sreten: vodja odseka za zveze pri štabu Goriške divizije, načelnik štaba 3. bataljona Bazoviške brigade, komandant podoficirske šole 30. divizije
72.) Šeferović Branko: politični funkcionar Jeseniško-bohinjskega odreda in Kosovelove brigade
73.) Radusinović Blagota: član štaba Goriške divizije, vodja geodetskega odseka pri 9. korpusu, oficir šole 31. divizije, član operativnega odseka 9. korpusa
74.) Djenadije Sretan: komandant bataljona 17. brigade
75.) Jauković Svetomir: komandant bolnišnice 30. divizije
76.) Gojković Dušan: politični komisar minerskega voda Ljubljanske brigade
77.) Radulović Slobodan: komandant 3. bataljona Ljubljanske brigade
78.) Bošković Filip: načelnik štaba 1. bataljona Bazoviške brigade, komandant zaščitne čete Goriške divizije, član štaba Goriške divizije
79.) Rajković Bogdan: načelnik VOS-a 31. divizije
80.) Arandjelović Žarko: glavni inštruktor oficirske šole pri 9. korpusu in nato pri glavnem štabu NOV in POS
81.) Lalić Ibro: komandant 1. bataljona Gregorčičeve brigade, komandant 2. bataljona Gregorčičeve brigade, komandant 3. bataljona Gregorčičeve brigade
82.) Munjica Dragoljub: komandant 1. bataljona Gregorčičeve brigade, komandant 3. bataljona Gregorčičeve brigade
83.) Hadjević Daut: namestnik političnega komisarja 2. bataljona Gregorčičeve brigade
84.) Pejanović Savo: namestnik političnega komisarja 2. bataljona Gregorčičeve brigade
85.) Vasić Ivan – Jovo: politični komisar 1. bataljona Gregorčičeve brigade, politični komisar 2. bataljona Gregorčičeve brigade
86.) Nilević Branko: namestnik političnega komisarja 1. bataljona Gregorčičeve brigade
87.) Hajduković Blažo: politični komisar 1. bataljona Gregorčičeve brigade
88.) Džukić Nikola: načelnik štaba Gregorčičeve brigade
89.) Ilić Sreten: načelnik štaba 17. Gregorčičeve brigade, predavatelj v podoficirski šoli 9. korpusa in 7. korpusa, vojaški inštruktor Kosovelove brigade, namestnik komandanta 4. bataljona Kosovelove brigade, operativni oficir Južnoprimorskega odreda, inštruktor podoficirske šole 30. divizije in 9. korpusa
90.) Stanić Jovo: namestnik komandanta 3. bataljona Kosovelove brigade, komandant 3. bataljona Kosovelove brigade, namestnik komandanta Kosovelove brigade, komandant Gregorčičeve brigade
91.) Sladić Marko: član štaba Goriške divizije, oficir šole 31. divizije
92.) Ljubić Bogomir: vodja poučevanja pehotnega oddelka 31. divizije.
93.) Kolerac Lazar: komandant podoficirske šole 31. divizije komandant podoficirske šole v 9. korpusu
94.) Gerdović Leopold: komandant Levstikove brigade
95.) Bogojević Milorad: sanitetni referent 2. Soške brigade in 18. Bazoviške brigade
96.) Nikolić Ljubo: član vojnega sveta v Šercerjevi brigadi
97.) Ilić Gavrilo: član vojnega sveta v Šercerjevi brigadi
98.) Ševa Zija: član vojnega sveta v Šercerjevi brigadi
99.) Kujundžić Ludvik: član vojnega sveta v Šercerjevi brigadi
100.) Kurt Hunzija: član vojnega sveta v Šercerjevi brigadi
101.) Popović Drago: komandant 2. bataljona Ljubljanske brigade, namestnik komandanta 2. bataljona Ljubljanske brigade, komandant 4. bataljona Ljubljanske brigade
102.) Ljubić Vojislav: član štaba 31. divizije
103.) Vrleta Krulj: član sodišča Gradnikove brigade
104.) Milačić Mojsije: komandant 2. bataljona Ljubljanske brigade, namestnik komandanta 3. bataljona Ljubljanske brigade
105.) Stojanović Miladin: komandant 1. bataljona Bazoviške brigade, namestnik komandanta 1. bataljona Bazoviške brigade, namestnik komandanta Kosovelove brigade, komandant Kosovelove brigade, komandant bataljona Gregorčičeve brigade
106.) Prole Jovo: namestnik komandanta Kosovelove brigade
107.) Dević Jovan: načelnik štaba Kosovelove brigade, referent za zveze v Kosovelovi brigadi
108.) Knežević Mihajlo: komandant 1. bataljona Kosovelove brigade, namestnik komandanta 1. bataljona Kosovelove brigade
109.) Pećanac Dragoljub – Drago: komandant 1. bataljona Ljubljanske brigade
110.) Vlajšević Dušan: namestnik komandanta 2. bataljona Kosovelove brigade, komandant 2. bataljona Kosovelove brigade
111.) Dženadije Sreten: namestnik komandanta Gregorčičeve brigade, komandant Gregorčičeve brigade
112.) Zorić Lazo: komandant bataljona v 31. diviziji
113.) Knežević Gojko: komandant bataljona v 31. diviziji
114.) Bajraktarević Ibro: politični komisar 1. bataljona Ljubljanske brigade, politični komisar 2. bataljona Ljubljanske brigade, namestnik političnega komisarja
Ljubljanske brigade
115.) Malešević Dušan: komandant šolskega taborišča 9. korpusa
116.) Prodanović Jaša: politični komisar 2. bataljona Kosovelove brigade, politični komisar 3. bataljona Kosovelove brigade
117.) Matinović Andrija: politični komisar Kosovelove brigade
118.) Karadžić Miloš: politični komisar 3. bataljona Kosovelove brigade, bataljonski vojaški inštruktor, komandant težke čete, komandant bataljona, operativni oficir Kosovelove brigade
119.) Jovović Ilija: namestnik komandanta 2. bataljona Gregorčičeve brigade, komandant 2. bataljona Gregorčičeve brigade, komandant 1. bataljona Gregorčičeve brigade, komandant 3. bataljona Gregorčičeve brigade
120.) Popović Džuro: namestnik političnega komisarja Gregorčičeve brigade
121.) Kusovac Blaž: namestnik političnega komisarja 2. bataljona Ljubljanske brigade.
122.) Djukić Nikola: sanitetni referent 1. Soške brigade, načelnik štaba Kosovelove brigade, načelnik štaba 30. divizije
123.) Klajn Vladislav: sanitetni referent Goriške divizije
124.) Miljašević Vaso: komandant podoficirske šole 31. divizije125.) Rajčević Mitar: član štaba 30. divizije, vodja poučevanja minerskega oddelka 31. divizije
126.) Muzlović Stanko: pomočnik političnega komisarja Bazoviške brigade
127.) Radulović Dušan: namestnik komandanta 1. bataljona Bazoviške brigade
128.) Vitković Ljubo
129.) Popović Gregorij
130.) Gošević Radislav: komandant 4. bataljona Loške brigade, komandant 3. bataljona Loške brigade
131.) Knežević Milenko: operativni oficir Loške brigade, komandant Bračičeve brigade
132.) Rakić Miodrag: operativni oficir Loške brigade
133.) Tiodorović Budimir: politični komisar 5. bataljona 1. brigade VDV
134.) Jukić Ante – Mato: načelnik štaba 3. VDV brigade, komandant Jelovške čete Cankarjevega bataljona
Vsi našteti so bili Srbi ali Črnogorci, vedeti pa moramo, da je srbski in črnogorski narod isti narod. Prevzemali so pristojnosti nad slovensko NOV. Prva slovenska divizija je tako postala štirinajsta, druga pa petnajsta jugoslovanska divizija. Srbizacija slovenske narodno – osvobodilne vojske je potekala tako hitro, da si je že leta 1943 jugoslovanski vrhovni štab prilastil tudi poviševanja prav vseh oficirjev slovenske NOV. Izvršni odbor OF je bil neprijetno presenečen, ko je izvedel, da bo samo jugoslovanski vrhovni štab imenoval člane slovenskega glavnega štaba.
Res se pojavlja zmerom več vprašanj?
Veliko bi vedel povedati tudi Stane Senič Daki-“uničevalec tankov”.
Ali ni nekje zapisal kako je poslal kroglo v lobanjo domačemu vodniku, ki je ponoči vodil Tomšičevo brigado iz Roga in je malo zašel? Ali pa skrivnostni samomor komandanta Loške brigade Franca Bobnarja-Bedža. Potem, ko je povedal, da je on med napadom na Kočevje v hrbet ustrelil narodnega heroja “Mirka Bračiča”, komandanta 14. divizije. Medtem, ko so lagali, da je padel junaške smrti.
No, vse to lahko prebereš in se moraš zahvaliti piscu apologiji Tomšičeve brigade, ki je baje nosil tri debele odeje v nahrbtniku, ki so baje zadržale tri krogle iz brzostrelke, ko so najbrž z hrbtom naprej napadli Nemce in domače izdajalce…
Kaj bi rekel na gornje spiske trenutno vrhovni partizan Janez Stanovnik? Saj bi moral dati odstraniti skoraj vsa partizanska obeležja širom Slovenije. Mit o NOB bi se začel podirati kot domine in heroji bi se spet začeli klati med seboj.
Pa še nekaj: rad bi vedel, kaj imajo pri tem Gregorčič, Prešeren, Cankar… Njihova imena so se zlorabljala za klanje naroda. Pri Cankarju bi še razumel, on je bil vedno na pol komunist. Od hlapca Jerneja naprej mu ni uspelo priti.
Naslednjega 2006 je predsednik borčevske ZZB, Janez Stanovnik, ob Dnevu upora vreščeče napadel TIGR-ovce, češ da so bili »teroristi«. Pri tem se mu je pridružil še Igor Lukšič (seveda prof. dr. Itd.), podredsednik Socialnih demokratov (SD). Dober mesec kasneje pa so nagnali še Franca Perka, upokojenega belgrajskega nadškofa, da je OF napadel pri maši ob robu brezna v Rogu, kamor so metali pomorjene domobranske borce.
Jugokomunistične strukture so z besedo »nadškof« očitno hotele prenesti okrog predvsem verne ovce in jih naščuvati na OF. Še posebej zato, da bi ji pripisale pomore v Rogu, ki pa jih je izvajala jugo armada, in sicer na ukaz iz JNA generalštaba s Titom na čelu. Prevara se ni posrečila in škodovala je predvsem ugledu Cerkve. Slovenska škofovska konferenca se je vsled tega od nje ogradila z izjavo, da Franc Perko pač ni njen član.
***************************************************************************************
Spet bo vreščal kot takrat!