Fructal in Vipavski pridelovalci breskev bodo iskali skupne rešitve za letošnji pridelek

“Nikakor ne drži očitek, da se nismo pripravljeni pogovarjati s Fructalom oziroma da nismo ponudili nobene svoje rešitve. Fructala ne izsiljujemo, nikoli doslej tega ni bilo, vedno smo skupaj in z dialogom našli skupno ceno, tudi za leti 2011 in 2012, za kateri se sedaj pojavljajo obtožbe, da je bila previsoka,” je povedal Bajc v odgovoru na obtožbe Bojana Raduna iz srbskega Nectarja, lastnika ajdovskega Fructala.

Ta je v danes objavljenem pogovoru za časnik Delo pojasnil, da Fructal ni spremenil svoje strategije do breskev iz Vipavske doline in da je lani odkupil vse breskve po ceni 25 centov za kilogram. Istega leta naj bi bila cena breskev za predelavo v Italiji 11 centov, v Grčiji pa od 10 do 11 centov.

Ponovil je, da je zalog ohlajene breskove kaše v Fructalu dovolj za 2013 in dobršen del 2014. Poskusili naj bi prodati breskovo kašo drugim proizvajalcem soka, a ni šlo, ker je ne morejo prodati niti po ceni, kolikor je Fructal stala.

Zatrdil je, da so pridelovalce januarja pozvali, naj predlagajo rešitve, a namesto tega naj bi zadruga zahtevala, da mora Fructal odkupiti vse in po ceni, ki je zanje ugodna. “Namesto da bi dali predlog, so nas poskušali medijsko izsiljevati. Predloga še vedno nismo slišali,” je dejal.

Zanikal je tudi obstoj dolgoročnih pogodb o odkupu breskev. “Njihova vsebina je, da se bo na začetku vsakega leta dogovarjalo o potrebni količini in tržni ceni,” je dejal Radun.

Kot neresnico pa je označil informacijo, da surovine dobivajo drugod. “Niti en kilogram breskev ali breskove kaše v letih 2011 in 2012 ni prišel od nikjer drugod kot iz Vipavske doline in zagotavljam, da ne bo niti letos,” je bil jasen Radun, ki se je zavzel za vzajemno iskanje rešitev.

“Mi smo lani sprejeli ceno 25 centov za kilogram breskev in ji nismo oporekali, tako da ji danes oporekati in govoriti, da je bila previsoka, je malce neresno,” je medtem dejal Bajc.

V Vipavski dolini pridelujejo sadjarji breskve vrhunske kakovosti, ročno pobrane z dreves, zato cena za Bajca ni bila previsoka, saj so breskve primerljive kakovosti po Evropi lani plačevali po 30 centov. “Če pa govorimo o prebirkih in breskvah nižje kakovosti, ki so bile plačana okrog 10 centov za kilogram, takih breskev pri nas nimamo,” je še zatrdil direktor zadruge.

Po pogovorih s pridelovalci in ekonomisti naj tudi letošnja letina za odkupljeni kilogram breskev za predelavo ne bi smela biti nižja od 25 centov.

Tudi letos pričakujejo, da bodo sadjarji v Vipavski dolini pridelali okrog 2000 ton breskev, kot že vse od začetka prejšnjega desetletja: “Breskev ni nič več kot jih je bilo okoli leta 2000, vedno se vrtijo količine okrog 2000 ton, odvisno seveda od vremena in letine, bojimo pa se, da bo teh količin glede na dogajanje vsako leto manj.”

V zadrugi so zainteresirane kupce breskove kaše iz vipavskih breskev že našli, nimajo pa še odgovora Fructala, ali bi bili pripravljeni zanje opraviti storitev, to je predelavo svežih breskev v kašo. Zato po navedbah Bajca ne drži očitek, da sami za rešitev niso naredili še ničesar.

Radun sicer v pogovoru za današnji časnik Delo napoveduje še rast Fructala in nove investicije. “Fructal je v 14 mesecih predvsem v korporativni kulturi menedžmenta že naredil veliko spremembo in postaja pripravljen za tekmo na vseh razvitih trgih,” je povedal Radun.

Prav tako naj bi v Fructalove izdelke začeli prodajati na nekaterih novih trgih, med katerimi na bi bili Libija ter druge države od severne Afrike, Malte, Daljnega vzhoda do ZDA.(sta)

(slika je simbolična)