V londonski Kraljevi akademiji umetnosti pripravljajo veliko razstavo portretov francoskega slikarja in grafika Edouarda Maneta. To bo prva retrospektiva portretov tega enigmatičnega in pogosto kontroverznega umetnika, ki velja za eno ključnih osebnosti slikarstva 19. stoletja in čigar dela stojijo na začetku geneze moderne umetnosti.
Umetnik je zaslovel predvsem s slikama Olimpija (1864) in Zajtrk na travi (1863), ki sta potem, ko sta bili razstavljeni v začetku druge polovice 19. stoletja, s svojima temama in kompozicijo izzvali kulturni škandal ter številne proteste takratnih kulturnih ustanov zaradi umetnikovega t.i. neortodoksnega realizma. Manet (1832-1883) je namreč s svojim smelim in realističnim pristopom k motivom označil prehod iz realizma v impresionizem v slikarstvu ter postavil temelje moderne umetnosti.
Vendar pa njegov poseben likovni jezik ni nikjer tako očiten, kot ravno pri portretih. Razstava z naslovom Manet – portretiranje življenja, ki jo bodo odprli 29. januarja, bo združila več kot 50 portretov umetnikovih družinskih članov in prijateljev. Za to priložnost jih bodo posodile galerije iz Evrope, Azije in ZDA, je mogoče prebrati na spletni strani galerije.
Manetovo portretiranje je tokrat prvič predmet posebne razstave, pa čeprav predstavljajo portreti kar polovico njegovega opusa. Umetnik je neutrudno slikal svojo družino, prijatelje ter ljudi iz sveta literature, politike in umetnosti ter tako dokumentiral pariško družbo tistega časa.
Na razstavi bo poleg niza portretov njegove soproge Suzanne Leenhoff mogoče videti še portrete vidnejših umetnikovih sodobnikov, denimo pisatelja Emila Zolaja, pesnika in literarnega teoretika Stephana Mallarmeeja ter njegovih umetniških kolegov Clauda Moneta in Berthe Morisot. Razstava bo odprta do 14. aprila.(sta)
