Patria: Na “kozmetični” popravek obtožnice ni pripomb

Sodnica Barbara Klajnšek je prisotnost vseh obtoženih zahtevala tudi zaradi spremembe obtožnega predloga, ki ga je vložilo tožilstvo. Sprememba pa je le v eni besedi – tožilstvo je v besedno zvezo “na neznan način” dodalo besedo komunikacijski.

Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc je pojasnil, da so s to potezo želeli “demistificirati” neugotovljen način domnevno sprejete oziroma dane obljube nagrade, saj gre dejansko za neugotovljen komunikacijski način. “Ali je to bilo preko računalnika, prek telefona ali v neposrednih stikih pa ni pomembno za obstoj kaznivega dejanja,” je dejal.

Kljub zahtevi sodnice, da vseh pet obtoženih pride na sodišče, Jožeta Zagožna in Walterja Wolfa danes ni bilo. Zagožna so po besedah njegovega zagovornika Borisa Marčiča zadržale zdravstvene težave, zaradi katerih ne bo sposoben na obravnave prihajati najmanj do 20. februarja letos.

Na sodišče do nadaljnjega ne bo niti Wolfovega zagovornika Andreja Kaca. Ta je sodnici pojasnil, da Wolfu, ki je v Kanadi, vabila ni uspel vročiti, prav tako ne sodne dokumentacije, saj je prišlo “do pomanjkanja komunikacije s stranko”.

Sodišče je poskušalo Wolfu vabilo vročiti tudi s pomočjo slovenskega veleposlaništva v Kanadi prek kanadske pošte. Na pošti pravijo, da je bilo vabilo vročeno, vendar po opozorilu veleposlaništva ni razviden Wolfov podpis ob vročitvi. Zato sodišče tudi ne more šteti, da je bilo vabilo vročeno. Sodnica je sklenila tako Wolfa kot Zagožna začasno izločiti iz postopka.

Še preden je sodnica danes začela s pojasnjevanjem doslej opravljenega dela, je zagovornik Ivana Črnkoviča, odvetnik Dejan Marković, podal dopolnjen predlog za izločitev dokazov, pridobljenih med hišno preiskavo pri nekdanjemu predstavniku Patrie za Slovenijo Reiju Niittynenu.

Marković že od začetka dokaznega postopka vztraja, da so dokazi nezakoniti in jih treba izločiti, saj se po finski zakonodaji hišna preiskava lahko izvede brez prič, kar po Markovićevi oceni pomeni kršenje človekovih pravic.

V potrditev svojih navedb je danes vložil sodbo evropskega sodišča za človekove pravice, ki ugotavlja, da Finska v svoji kazenski zakonodaji na področju hišnih preiskav še vedno ne nudi ustreznih varovalk človekovih pravic. Niittynen namreč na svoji hišni preiskavi ni bil prisoten.

Vendar pa je vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc odgovoril, da se Niittynen na kršitev človekovih pravic nikoli ni skliceval. Zahteva obrambe se mu zdi neutemeljena tudi zato, ker je Finska članica Evropske unije, “ki ima dolgo pravno tradicijo tudi na področju kazenskega prava in ni znana po kršitvah človekovih pravic”. Po njegovem ne drži, da se na področju hišnih preiskav na splošno krši te pravice, “kakor to poskuša pokazati odvetnik”. Sodišče bo o predlogu še odločilo.

Obravnava se nadaljuje prihodnji teden, ko bodo na narok poleg Erjavca povabili še Zagožnovo ženo Marijo Zagožen in nekdanjega mariborskega župana Borisa Soviča.(sta)

(foto: arhiv Demokracije)