Viktor Orban na prvem uradnem obisku v Sloveniji

V okviru obiska bosta madžarskega premiera poleg gostitelja, premiera Janše sprejela še predsednik republike Danilo Türk in predsednik državnega zbora Gregor Virant. Orban se bo v okviru obiska srečal tudi z madžarsko narodno skupnostjo, ki živi v Sloveniji.

Po uradnih ocenah Ljubljane v Porabju živi okoli 5000 Slovencev. Manjšina živi v gospodarsko nerazvitem delu Madžarske ter jo pesti pomanjkanje finančnih sredstev. Čeprav sta slovenska manjšina na Madžarskem in madžarska v Sloveniji številčno primerljivi, slovenska od madžarske države dobi bistveno manj sredstev kot Madžari v Sloveniji.

Glede položaja dvojezičnih in narodnostnih šol v Porabju je manjšina sicer optimistična, potem ko je bila na Madžarskem poleti uveljavljena nova šolska zakonodaja, s katero je upravljanje in vzdrževanje teh šol iz rok lokalnih skupnosti prevzela Državna slovenska samouprava. Manjšina pričakuje, da bo to začetek sistemskega in urejenega financiranja šol.

Glede zastopstva slovenske manjšine v madžarskem parlamentu so zadnje spremembe volilne zakonodaje slovenski manjšini zaprle možnost lastnega poslanca, a odprle možnost t.i. zagovornika v parlamentu, ki pa nima glasovalne pravice.

V ponedeljek bo verjetno govora tudi o položaju slovenskih medijev in drugih vprašanjih, povezanih predvsem z uveljavljanjem novih ustavnih zakonov na Madžarskem. Kljub letom obljub še vedno tudi ni zgrajena za manjšino pomembna cestna povezava med Verico in Gornjim Senikom, za katero gradbeno dovoljenje poteče konec leta.

Madžarska je šesta najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije, obseg dvostranske blagovne menjave je lani znašal okoli milijardo in pol evrov. Obstaja še veliko rezerv za krepitev sodelovanja, predvsem na področju energetike in prometne infrastrukture, kot je npr. gradnja moderne železnice proti Budimpešti.

Madžarska vlada se, podobno kot slovenska, sooča z dvema velikima izzivoma – konsolidacijo javnih financ in pospešitvijo gospodarske rasti. Slednja na Madžarskem je lani znašala 1,7 odstotka BDP, letos pa jo čaka recesija.

Javni dolg Madžarske je pri okoli 80 odstotkih BDP eden najvišjih v EU. Orbanova vlada je v prizadevanjih za ureditev javnih financ uvedla boleče varčevalne ukrepe, reforme in krizne davke. Ob tem je sprejela tudi nekatere sporne poteze, kot sta bili pomoč Madžarom s posojili v tujih valutah in nacionalizacija premoženja zasebnih pokojninskih skladov.

Budimpešta je Mednarodni denarni sklad (IMF) lani – potem ko je vrednost forinta strmoglavila, stroški zadolževanja nevarno narasli, bonitetna ocena Madžarske pa je začela padati na raven ničvrednosti – zaprosila za posebno previdnostno posojilno linijo v višini 15 milijard evrov, ki bi jih črpala v primeru zaostritve gospodarskih in finančnih razmer.

Zaradi spornega zakona, ki je posegel v neodvisnost centralne banke, so potencialni posojilodajalci decembra lani pogajanja prekinili. Znova so stekla julija, potem ko je Madžarska sporni zakon spremenila, a dogovora še ni.

Madžarska je sicer že leta 2008 od IMF in EU prejela 20 milijard evrov vredno posojilo. Država ni del območja z evrom in se mu glede na sedanje težave še vsaj nekaj časa ne bo pridružila. Orban je oktobra v pogovoru za nemški Handelsblatt celo ocenil, da glede na težave evra vstop vanj ni več obveza in bi bil trenutno celo “neodgovoren”.

Politični odnosi med Slovenijo in Madžarsko so dobri in prijateljski z rednimi stiki na najvišji ravni. Med državama je sicer prišlo do diplomatskega zapleta lani poleti, ko je v javnost pricurljal posnetek z neformalnega brifinga tedanjega premiera Boruta Pahorja, na katerem je ta med drugim dejal, da Madžarsko takoj po koncu njenega predsedovanja EU čaka izolacija in da se že sedaj nihče ne pogovarja z Orbanom.

Orbanova stranka Fidesz je na volitvah spomladi 2010 dosegla dvotretjinsko večino v parlamentu, kar ji daje proste roke pri sprejemanju zakonodaje. Vlada je to v polni meri izkoristila in že v prvi polovici mandata sprejela več sto zakonov – med njimi glasno kritiziran medijski zakon – in novo ustavo, ki naj bi bila nujna za odpravo ostankov komunizma.

S tem si je prislužila številne kritike, ne le s strani domače opozicije, ampak tudi tujine. Kritiki so opozarjali, da nova ustava spodkopava demokracijo, saj odpravlja ključne elemente nadzora in ravnotežja oblasti.

Zaradi poseganja v neodvisnost centralne banke, organa za nadzor nad varstvom podatkov in pravosodja, tudi z zniževanjem upokojitvene starosti za sodnike, tožilce in notarje, ter medijske zakonodaje se je Madžarska znašla pod drobnogledom in celo pred sodiščem EU.

V Budimpešti načeloma vztrajajo pri svojem, so se pa pri najbolj problematičnih ukrepih grožnjam iz tujine vendarle uklonili. Orbanova retorika je sicer precej bolj spravljiva, ko se pogovarja s predstavniki EU ali IMF, kot pa doma, ko je EU med drugim očital, da izgublja čas z “igračami za svinje” in jo primerjal z nekdanjo Sovjetsko zvezo.

Nazadnje je Budimpešta razburila nedavno, ko je parlament sprejel sporne spremembe ustave, ki predvidevajo obvezno registracijo volivcev pred splošnimi volitvami spomladi 2014. Kritiki opozarjajo, da bo več sto tisoč ljudi ostalo brez pravice voliti, da je to voda na mlin Fideszu ter da se odpira možnost za obsežne volilne prevare.

Na volitvah leta 2014 bo sicer Fidesz le stežka ponovil uspeh iz leta 2010, saj mu je podpora upadla na okoli 20 odstotkov. Madžarska družba je globoko razklana, rešitve iz krize ni videti, ljudje pa vladi posebej zamerijo krčenje socialne države. Orban je pred dnevi celo izjavil, da je socialna država stvar preteklosti. (sta)

Madžaski premier Viktor Orban