Evropski parlament je pred tremi leti sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu in v njej med totalitarne režime uvrstil tudi (politični) komunizem; zato lahko nehamo debatirati o tem, a je bil komunizem dober ali slab – ne glede na to, da je bil v času 2. svetovne vojne na strani dobrih, na strani zmagovalcev. A je ves čas, pred vojno in med njo, kalil semena zla, ki so se v najobsežnejši veličini izkazala v okrutnih povojnih obračunih. V naših krajih to ni pomenilo le obračunov z nasprotniki, pač pa tudi z zvestimi člani KPJ, ki so jih paranoični ali zgolj zavistni in zlobni kolegi z ovajanji pošiljali, denimo, na »prevzgojo« na Goli otok.
Eden takšnih tragičnih primerov je politik in publicist Dragotin Gustinčič, ki je na Golem otoku preživel tri leta (1948 – 1951) in od koder se je vrnil hudo pohabljen. Njegov sin je znameniti slovenski novinar Jurij Gustinčič, ki je ravno v tem obdobju (1948 – 1951) deloval kot načelnik oddelka agitropa za zunanjepolitično propagando v Beogradu in kot je pred kratkim že ocenil publicist Boštjan M. Turk »imel najvišje zaupanje tistih, ki so tedaj mučili njegovega očeta«. Dejstva govorijo sama zase, moralne obsodbe gospoda Gustinčiča – kot novinarja in kot sina –, so nepotrebne, a da ga aktualni predsednik države Türk po vsem tem še nagradi z redom za zasluge, je pa višek neokusnosti. Predsednik ima slab okus.
Slab okus ima lahko različne izvore. A če se človek z njim (najbrž) že rodi in ga nato skozi življenje le še nadgrajuje, si pozitivnih sprememb ne moremo obetati. Ob Türku si jih prav zares ne moremo obetati. Ta človek je bil tako zvest učenec svoje mentorice Vide Tomšič, predane prvoborke in stremuške komunistke, da ji je menda kot najponižnejši služabnik nosil kovčke. A si je predsednik že ogledal film Skriti spomin, ki je nastal po istoimenski knjigi, v kateri so objavljeni zapisi te izjemne ženske, aktivistke in izobčenke, in da, komunistke, Angele Vode? No, saj film ni ravno posrečen, realnost je morala biti veliko hujša kakor jo medlo prikaže. Je predsednik morda prebral knjigo? Predsednik je za trpljenje Vodetove nedvomno moral vedeti, saj je njen primer njegova mentorica Tomšičeva odlično poznala.
Kaj je bil največji greh Vodetove? Da je javno obsojala pakt med Hitlerjem in Stalinom, zaradi česar je bila hitro izključena iz partije. Leta 1947 je bila na Nagodetovem procesu obtožena narodnega izdajstva. Šest let je preživela v zaporu, po izpustitvi pa so ji bile odvzete državljanske pravice in trajno prepovedana pravica do dela in lastnega zaslužka. Do smrti leta 1985 je živela od miloščine drugih. Leto 1985 ni tako daleč, moja malenkost je bila tedaj prvošolka. Učili so nas, da je SFRJ super, in da je Tito vau. Da živimo v svobodni deželi, kjer smo vsi enaki. Nihče nam ni povedal, da med nami životarijo tudi nesrečniki, ki so izobčenci postali zgolj zato, ker so si drznili vzeti pravico do lastnega mišljenja.
Do dandanes se tukaj naokoli ni veliko spremenilo. Slovenci imajo slab okus, gen za spomin pa so najbrž izgubili nekje na poti iz Dražgoš. Tragično, a tako je. Slovence bi lahko nekdo vsak dan s kladivom premlatil, pa bi, vsaj velika večina med njimi, še vedno malikovali komunizem, se kitili z njegovimi simboli in se klanjali ljudem, ki so v minulem režimu tako ali drugače aktivno sodelovali pri zločinih; tudi mižanje pred zločinom je sodelovanje v zločinu! Türk, naš dragi predsednik – in beseda dragi je tukaj mišljena dobesedno, kajti tako razsipniškega načina vladanja se ne bi sramoval niti nihče iz severnokorejske dinastije Kim –, pooseblja vse zapisano. A še vedno je predsednik. Še več, on bi še dalje rad bil predsednik. In še huje: veliko je tistih, ki si ga še naprej želijo kot predsednika.
Za piko na i pa gospod za časnik Žurnal izjavi, da je njegova žena »najbolj seksi Slovenka«. Okej, vsake oči imajo svojega malarja, pravi stari rek. Subjektivno gledano nam je popolnoma vseeno kdo ali kaj se predsedniku zdi seksi. Objektivno gledano pa vemo, da se je lahko na tako tricky novinarsko vprašanje zgolj zlagal. Hm. Ali pa ima tudi v zasebnem življenju tako slab okus. Ampak to več prav zares ni »naša« stvar.

Zakaj naj bi bil Tuerk človek s slabim okusom
Sancinova je vendar še predobra za njega.?
Lahko potrdim, da je Danilo mojster slabega okusa.
Takoj ko ga vidim, dobim v ustih grozen okus.
Ko pa ga še zaslišim, mi gre dobesedno na bruhanje.
Dvomim, da je le Sancinka predobra zanj.
Še “lepotica” Barbi je predobra za to spužvo.
Ta “gospod” Turk je daleč najslabše, kar so Slovenci dobili za predsednika.
Nemci pravijo: Vsak narod ima takega voditelja, kot si ga zasluži. Lahko jim verjamemo, saj govorijo iz izkušnje. Tudi za Slovenijo to drži. Samo poglejte po forumih, koliko rdeče nesnage se javlja. In za to rdečo nesnago je bil Turk več kot dober. Sicer bi bil Tito za njih boljši, a jim je prav on, največji tiran na Balkanu demonstriral tisto, kar komunisti preveč radi pozabljajo: VSE JE MINLJIVO.
EU sprejema neke brez vezne resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu. Sama pa se počasi in zanesljivo spreminja v neko novo Sovjetsko zvezo iz časa Hladne vojne. Evropska komisija neizvoljena od nikogar pa nam piše zakone. Že kakih 80% jih je že napisala. Evropska komisia se torej v ničemer ne razlikuje od nekdajnega Politbiroja Sovjetske Zveze, kar so disidenti iz komunistične ere že povedali. Naprimer bivši sovjetski disident Antoliy Golitsyn. Dejal je: Da ga Evropski arlament spominja na Vrhovnega Sovjeta, ki je postavljen, da izgleda ‘nadmočan’ dočim se pravi nadzor nahaja v rokah birokratov Politbiroja. Torej EU se spreminja v grozno pošast. Seveda večina še tega ne opazi in ne vidi. Ko bodo bo za njih in za vse že prepozno. Tuerku pa se glih jebe za nekake ukuse. Važn za take je, da so zraven in si s tem mislijo priigrati karto preživetja.
Soglašam z vrabcem na strehi. Njegov original Janez Stanovnik je bil vsaj originalen.
Odkrito pristno in resnično napisano. Vsekakor pa ni za pričakovati okusa od ljudi ki so mendrali vse pred seboj kar ni bilo njihova ideologija. Še posebej umetnost in kulturo, ki je srce človeške zgodovine. In to samo zato ker sta spodbujali svobodnega človeka, duha ter človeške vrednote, ki so bile v nasprotju z enoumnim strojem partijskega režima. Sploh pa ne vem kako človek lahko živi ko proda lasten okus in mišljenje za skupnega samo zaradi materialnih koristi. Razčlovečiti sebe za 30 srebrnikov … Ne, hvala. Ana članek je kot čista studenčnica, za telo ki potrebuje vodo. 🙂