Poslanske skupine pri zahtevi za ustavno presojo referenduma o holdingu z znanimi argumenti

Poslanske skupine pri zahtevi za ustavno presojo referenduma o holdingu z znanimi argumenti

V uvodnem delu današnje razprave o koalicijskem predlogu zahteve za presojo ustavnosti referendumske zahteve o zakonu o Slovenskem državnem holdingu je bilo slišati že znane argumente o zakonu in posledicah morebitnega referenduma o njem. Več koalicijskih poslanskih skupin je pozvalo tudi k umiku referendumske zahteve.

Jože Tanko (SDS) je poudaril, da gre za enega od petih ključnih ukrepov za izhod iz krize, ki prinaša vrsto kratkoročnih in dolgoročnih učinkov.

S centralizacijo upravljanja državnih naložb bosta po njegovih besedah odpravljena dosedanja zmeda in nepreglednost pri upravljanju z državnimi naložbami, ki je onemogočal maksimizacijo učinkov tega upravljanja. Spomnil je, da se je na primer lani od dividend v državni proračun nateklo nekaj nad 30 milijonov evrov, za dokapitalizacije družb pa je šlo več kot 500 milijonov evrov.

Z zakonom o Slovenskem državnem holdingu se bo po Tankovih besedah izboljšala gospodarnost upravljanja in s tem donosi za državni proračun.

Marko Pogačnik (SDS) je izpostavil enega od bistvenih argumentov zahteve za presojo ustavnosti, to je, da bo ob ohranjanju trenutnega upravljanja bolj ogrožena ustavna pravica do pravne in socialne države.

Država bo namreč v trenutnih zahtevnih finančnih razmerah težje zagotavljala financiranje in s tem potrebna finančna sredstva za zagotavljanje teh pravic.

V koaliciji so prepričani, da razpršeno in nepregledno upravljanje državnih naložb zmanjšuje vrednost premoženja in vpliva na zmanjšanje likvidnosti javnih financ.

Poslanec SDS priznava, da je referendumska pobuda legitimna pravica, a po njegovem gre za politično skrajno nehigiensko potezo, saj se je 30 poslancev, večinoma iz PS, za zahtevo odločilo pet minut pred iztekom roka.

Spomnil je na poletna usklajevanja besedila zakona, kjer je konstruktivno sodelovala tudi PS, ki do konca ni kazala znakov, da bo zahtevala referendum. Prepričan je, da se je stranka skrivala za sindikati.

Podobno je v imenu vlade menil minister za finance Janez Šušteršič. Ob tem je spet opozoril, da so že posledice same vložitve referendumske zahteve veliko hujše kot kar koli tistega, kar izhaja iz zakona.

Omenil je današnjo napoved bonitetne agencije Standard & Poor’s. Minister pravi, da je ta utemeljena z dejstvom, da lahko opozicija z referendumom blokira vsako odločitev vlade.

Alenka Bratušek (PS) je po drugi strani ponovila vse argumente proti sprejetemu zakonu. Med drugim je prepričana, da zakon omogoča velikanski političen vpliv na poslovanje holdinga, zakon pa po njenih besedah izpostavlja upravljanje državnih naložb konfliktu interesov in korupcijskemu tveganju.

Zakon je v nekaterih določilih tudi ustavno sporen, je dejal Bratuškova, zato so se v PS odločili za referendumsko zahtevo.

Več kot očitno pa se ji zdi, da se vlada referenduma boji in bo storila vse, da ga prepreči. Tudi dogajanje v zvezi s podpisi Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije pri pobudi za referendum o zakonu o t.i. slabi banki jih utrjuje v prepričanju, da se koalicija boji volje državljank in državljanov.

V PS sicer ne oporekajo pravici koalicije, da zahteva ustavno presojo. A tako ekonomski kot pravni argumenti po besedah Bratuškove ne vzdržijo resne presoje in zato je ta zahteva šibka. Opozorila je, da je ustavno sodišče lani zavrnilo mnogo bolj trdne argumente glede neustavnosti referenduma o pokojninski reformi.

Zakon o holdingu je sicer po njenih besedah daleč od reformnega zakona. Podobno sta opozorila Janko Veber in Matevž Frangež iz SD. Veber je prepričan, da gre dejansko za zakon o nepregledni privatizaciji državnega premoženja za poplačilo upravičencev iz denacionalizacije.

Po Vebrovem mnenju nobeden od argumentov koalicije v zahtevi za ustavno presojo ne drži, gospodarska in fiskalna stabilnost države pa se dejansko ogroža z uveljavitvijo zakona.

Frangež je vsebino zahteve za ustavno presojo označil za pravno zelo šibko, saj ni mogoče trditi, da se z zakonom odpravljajo protiustavne posledice sedanjega sistema, ki jih ustavno sodišče do zdaj ni nikoli ugotovilo.

Poslanec SD sicer misli, da je referendum škodljiv, a še bolj škodljiva je vsebina zakona. Vlada je zato na potezi, da se sestane s pobudniki referenduma in skuša najti izhod iz tega položaja. Prepričan je, da je to možno.

Šušteršič je izrazil pripravljenost ne nove pogovore, a neprimerno se mu zdi, da se po vseh usklajevanjih glede zakona zdaj spet poziva k pogovorom.

Koalicijske poslanske skupine so obžalovale referendumsko zahtevo, v DL in SLS pa so pobudnike tudi pozvali, naj jo umaknejo. Bojan Starman (DL) je ocenil, da pobuda povzroča velikansko škodo za vse v državi.

Mihael Prevc (SLS) pa je dejal, da gre za otroške igre v peskovniku, a žal je ta peskovnik Slovenija. Predlagatelji po njegovih besedah niso napovedali vojne predsedniku vlade Janezu Janši, temveč vsem državljanom Slovenije.

Koalicija je sicer v predlog zahteve za ustavno presojo naknadno vključila tudi dvom v izpolnjevanje postopkovnih pogojev za razpis referenduma, saj naj bi bila vrsta podpisov sporna, podpis Petra Vilfana pa naj bi celo manjkal.

Bratuškova je dejala, da odločitev za referendumsko zahtevo ni bila lahka, so jo pa vsi poslanci PS podpisali lastnoročno in avtonomno. Navedbe glede podpisov so zato po njenih besedah povsem neverodostojne in niso v čast DZ.(sta)

(foto: arhiv Demokracije)