Milan Zver: Pričakujem uvrstitev v drugi krog. Pomembno je biti predsednik vseh državljanov!

Kandidat SDS in NSi za predsednika države Milan Zver pričakuje uvrstitev v drugi krog. Prepričan je, da bi Slovenci z njegovo izvolitvijo – z vidika vpliva na mednarodnem trgu – dodatno pridobili. V kampanji, za katero priznava, da ima nekaj ameriškega pridiha, izpostavlja domoljubje in krščanske vrednote. Na te bo stavil tudi v primeru izvolitve.

Analitiki pravijo, da vaše konvencije še najbolj spominjajo na ameriški pristop k volitvam. Je Slovenija pripravljena na tak pristop in ali ste imeli kakšne svetovalce iz ZDA?

Imam zelo usposobljeno ekipo, ki pripravlja volilno kampanjo že vrsto let. V začetku 90. let smo sicer imeli svetovalce preko luže, danes pa uporabljamo znanje in izkušnje, ki jih ima naša ekipa. Res pa je, da imajo predvsem konvencije malo ameriškega pridiha. To je neke vrste inovacija pri nas. Zakaj pa ne bi imeli malo šova, tudi moja protikandidata ga delata.

Kampanjo ste sicer začeli tako, da ste najprej okoli sebe zbrali podpornike, zadnje čase prihajajo tudi podpore iz tujine. Zakaj se vam zdi to pomembno?

Podporniki so pomembni, ker povedo, s kom se družiš in torej kdo si. To pomeni, da deliš enake politične vrednote in stališča z ljudmi, ki te podpirajo. Podpora iz tujine pa tudi pove, da imaš odprta vrata pri pomembnih politikih in državnikih, kar je za predsednika pomembno. Glede na navedeno, bi tako z mojo izvolitvijo Slovenci – z vidika vpliva na mednarodnem trgu – dodatno pridobili.

Kljub temu pa vas javnomnenjske ankete vsaj za zdaj ne kažejo kot favorita – kaj menite, da še lahko spremeni rezultat, morda soočenja?

Soočenja so pomembna, niso pa odločilna, pomembni so trendi. Veselim se, da mi kažejo stabilno naraščanje podpore, kar kaže na to, da ljudje vedno bolj prepoznavajo, da so vrednote, ki jih zastopam, tudi njihove vrednote. Mislim, da se bodo glasovi do volitev še razpršili med vse tri kandidate, zato pričakujem uvrstitev v drugi krog.

Volivci bodo na tokratnih volitvah izbirali le med tremi kandidati. Bo izbire dovolj?

Želel bi si več kandidatov, ampak glede na to, da pokrivamo celoten politični prostor – od leve do desne, mislim, da manka za volivca ne bo. Vsi kandidati smo konkurenčni, to je dobro, imamo tudi močno politično zaledje. Kampanja bi tako znala biti v vsebinskem smislu najbogatejša doslej.

Ena od vsebin bo gotovo kriza. Kateri od predlaganih ukrepov vlade se vam zdi najbolj nujen – slaba banka, holding, strukturne reforme …?

Mislim, da so vsi nujni, vključno z vpisom zlatega fiskalnega pravila v ustavo in sanacijo javnih financ tudi s proračunoma.

Za zagon gospodarske rasti smo naredili vse, če odpravimo nekatere ovire za razvoj gospodarstva in tuje investicije; če uvedemo nekatere olajšave in če odpravimo kreditni krč. Slednje pa ni enostavno. Sam podpiram tako imenovano slabo banko. Gospodarstvo potrebuje kisik in banke ga lahko dajejo, če nimajo preveč slabih terjatev in so likvidne.

Naslednja stvar je upravljanje z državnim premoženjem. To je lahko pomemben vir za zagon gospodarstva in prihodnost Slovenije. Pomembno je, da naredimo to upravljanje transparentno. Nekateri so doslej 20 let odlično živeli na račun preveč razpršenega upravljanja, saj je politika nastavljala svoje ljudi na vodstvena mesta teh sistemov. Spomnite se samo stavka, ki ga je nekdanji premier Rop izrekel Jankoviću: “Jaz sem te nastavil”. To se je dogajalo tudi ali predvsem v bankah. Torej država je slab gospodar. Če želimo, da se država umakne iz gospodarstva, potem bo treba doseči tudi dogovor o tem, da bo novi holding del tega premoženja tudi prodal.

Za revitalizacijo gospodarstva sta ključni tudi pokojninska reforma in reforma trga dela.

Slovenija je sicer pri izhodu iz krize sledila tudi smernicam mednarodnih institucij. Kljub temu nam še ni uspelo. Bi morda morali najti svoj recept?

Politična filozofija aktualnega predsednika države je taka, da je treba najti svoj recept. Je zagovornik bolj zaprtega gospodarstva in družbe z manjšim vplivom evropskih institucij. Pahor na drugi strani zagovarja združene evropske države, kar že samo po sebi predvideva neko zlitje. Sam se zavzemam za neko vmesno pot med obema omenjenima pristopoma.

Kar se tiče formule za izhod iz krize, pa je svetu popolnoma jasno: treba je varčevati in odpirati nova delovna mesta. V vseh mednarodnih institucijah vlada ta konsenz.

Hkrati predsednik vlade opozarja, da če bi morali zaprositi za mednarodno finančno pomoč, bo na preizkušnji naša suverenost. Ste optimist? Menite, da nam tega ne bo treba?

Kolikor poznam Janeza Janšo, bo skušal narediti vse, da bo Slovenija izšla iz krize kot ponosna država. Treba je upoštevati koncepte, ki so v Evropi prepoznani kot dobri, samo zaprosilo za pomoč pa že predpostavlja izgubo suverenosti. Ampak to ni potrebno. Če bomo zaprosili za pomoč, bomo morali sprejeti ukrepe, ki so potrebni in vsi vedo, da so potrebni. Tudi predsedniki opozicijskih strank to vedo, a se ne želijo politično dogovoriti z vlado o teh ukrepih – verjetno tudi zato, ker se bojijo, da se bo, če bo Slovenija izšla iz krize kot zmagovalka, to poznalo pri njihovi podpori.

Se boste v primeru morebitnih referendumov o ukrepih vključili v referendumsko kampanjo kot predsednik in pozivali ljudi, naj reforme podprejo?

Da. Prav in korektno je, da predsednik javno pove svoje mnenje. Zagotovo bi kot predsednik ljudi pozval k podpori reformam in tako pomagal vladi ter odblokiral politični prostor. K tej blokadi je žal veliko prispeval sedanji predsednik. Predsednik vlade je že večkrat prosil stranke za dogovor, denimo tudi glede vpisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo, pa ni bil uspešen. Tu bi pričakoval dodatni napor predsednika države, da skuša najti soglasje s socialnimi partnerji in na ravni politike.

Menite, da morata predsednik republike in izvršilna oblast za vsako ceno delovati z roko v roki ali bi morda kot predsednik kdaj tudi pokritizirali premiera, če bi se vam to zdelo potrebno, čeprav je vaš strankarski šef?

Zagotovo, če bi situacija to zahtevala. Zagotovo pa ne bi s tem nabiral političnih točk. Preden bi ga javno okrcal, bi skušal na druge načine priti do ugodnega rezultata. Slovenski predsednik republike ima bolj predstavniško funkcijo, zato ni potrebno, da se ta dva vrhova politike med seboj nadzirata. Za to imamo parlamentarni sistem, ustavno sodišče in druge oblike nadzora. Predsednik republike torej ni poklican, da ob vsaki priložnosti javno okrca vlado, da dela narobe. Še zlasti v času krize, ko so celo tuje bonitetne hiše začele govoriti o tem, da je politična nestabilnost ena ključnih težav v Sloveniji. Torej vsi pričakujejo večjo politično enotnost.

Ste lahko predsednik vseh, če ste član SDS? Bi v primeru izvolitve zamrznili članstvo v stranki?

Funkcije v stranki se mi ne zdijo združljive s funkcijo predsednika republike in temu bi se odpovedal. Najbolj pomembno je, da tisti hip, ko si izvoljen, vzameš nase poslanstvo, ki ti ga dajejo ustava in zakoni ter seveda pričakovanja ljudi in postaneš državnik, predsednik vseh državljanov.

Na mizi imamo predlog za ustavno spremembo referendumske ureditve. Stranki, ki vas podpirata kot kandidata, imata o predlogu nekoliko različna stališča. Kakšen je vaš pogled nanjo?

Ob tem vprašanju mi je neprijetno. Če bi se odločil načelno, brez posledic, bi rekel, da je koncept NSi boljši in ga v SDS vsi podpirajo. Ampak včasih se moraš odločiti tako, da stopiš korak nazaj, če hočeš doseči večje ali nujne cilje. Predlog, ki je na mizi, je kompromis, to pa je nekaj vmes med željami in možnostmi.

Menite, da bodo v DZ uspeli doseči ustavno večino za ta predlog?

Prepočasi gre, to bi morali že zdavnaj narediti. Seveda sem optimist in upam, da ga bodo sprejeli. Razumem tudi stališče NSi, ki je načelna. Morda pa bi si želel, da bi pri tem nekoliko bolj pragmatično pogledali na stvar.

Večkrat ste se v pogovoru dotaknili pristojnosti predsednika republike. Menite, da bi jih bilo smiselno razširiti in kako?

Mislim, da ne. Lahko mu tudi kakšno pristojnost vzamemo, pa bo še vedno imel veliko neformalno moč in avtoriteto, ker je neposredno izvoljen. Bolje bi bilo, da damo večje pristojnosti vladi, če naj bo resnično odgovorna in kriva za vse. Ne zavzemam se za predsedniški sistem, temveč za bolj dorečen in konsistenten sistem parlamentarne vladavine. Za to bi bil predpogoj sprememba volilnega sistema.

Predsednik republike pravi, da je funkcija predsednika zaradi krize dobila bolj humanitarno noto. Tudi sami ste aktivni v humanitarnosti. Menite, da bi lahko kot predsednik kaj več naredili na tem področju?

Zagotovo. Večkrat pravim, da predsednik republike ne sme sprejemati samo nosilcev medalj, ampak mora biti zelo tesno v stiku tudi z revnimi, s tistimi, ki so na obrobju družbe.

Se vam zdi, da smo v Sloveniji priča krizi vrednot?

Malo sem kritičen do takih tez. Če poslušate politike v Evropi in svetu, govorijo, da imajo ljudje krizo vrednot, toda nisem čisto prepričan, da je tako. So obdobja v zgodovini, ko se vrednote prevrednotijo in obrazci vrednot spreminjajo. V krizi se poudarjajo societalne vrednote. Menim, da je prijateljstvo še vedno prva vrednota med mladimi. Tako bi prej rekel, da so določene elite padle v krizo vrednot. Ni nujno, da politične. Tudi druge elite ali poklici lahko slabo vplivajo na stanje duha v družbi.

Nedavno ste se srečali s papežem. Kakšno vlogo imajo v vašem življenju krščanske vrednote in ali boste v primeru izvolitve stavili na krščanske vrednote?

Zagotovo. Krščanstvo je konstitutivni del naše kulture. Ko Cerkev in vera ne bosta z levice gledana kot nekaj slabega, bomo lahko rekli, da imamo normalnost tudi v tem smislu. Želel bi si, da bi bilo v Sloveniji veliko več političnih subjektov, ki stavijo na krščanske vrednote, ne le z desnice, temveč tudi z levice.

Aktualna vlada je ukinila urad za verske skupnosti. Ali to podpirate? Kakšen odnos bi vi kot predsednik vzdrževali z različnimi verskimi skupnostmi?

Pozitiven odnos, v smislu ekumenizma. Za naš kulturno civilizacijski prostor sta značilni velika strpnost in povezovanje in to bi želel krepiti. Ne bi pa želel vsiljevati svoje vere na račun drugih. Nikoli. Glede urada za verske skupnosti pa bi predlagal ponovni razmislek o smiselnosti ukinitve.

Podpirate predlog vlade za spremembo himne?

Absolutno. Treba je spremeniti zakon o himni in ga dopolniti s tem, da je tudi druga kitica domoljubna in sestavni del himne.

Krepitev domoljubja večkrat poudarjate, to je eden od treh stebrov vašega programa. Zakaj? Se vam zdi, da smo Slovenci premalo domoljubni?

Da, se mi zdi. Tudi šolski sistem v zadnjih 20 letih ni dovolj opravil na tem področju, pa tudi prej ne. Običajno imajo drugi v šolah dve tretjini domače in tretjino svetovne zgodovine, mi pa ravno obratno. Smo majhen narod, slabo poznamo zgodovino, tako novejšo kot polpreteklo. Zato jo tudi težko razumemo, zato se zaradi nje tudi prepiramo.

Ste nekdanji minister za šolstvo. Se vam zdi, da je izobraževanje eno od področij, pri katerih bi morali biti pri varčevanju zelo previdni?

Tudi če se javna sredstva na tem področju skrčijo, ne bi smela trpeti kakovost in vključenost v šolanje. V Slovenji je v celotnem izobraževalnem sistemu kar dovolj denarja, zmanjka pa ga na najvišji ravni. Morda kakšna prerazporeditev ne bi bila slaba. Sem pa načeloma proti krčenju sredstev za izobraževanje, ker je ključno, tudi za ohranjanje narodne identitete.

Ali je prav, da Slovenija vztraja pri tem, da je rešitev vprašanja nekdanje Ljubljanske banke pogoj za ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške k EU?

Težko vprašanje. Obe vladi sta ga prenesli na ekspertno raven in menim, da je prav, da se ga tam tudi razreši.

Kako gledajo na to vprašanje vaši kolegi na evropski ravni?

O tem se še nismo pogovarjali. Evropski poslanci iz slovenske delegacije smo se seznanili s težavo. Tedaj je bilo jasno rečeno in je na to pristala tudi Hrvaška, da se to vprašanje rešuje v okviru sukcesije. Nobene debate. Oni pa kljub temu nagajajo Sloveniji z odpiranjem teh vprašanj.

Toda Slovenija je vendarle že uveljavljena članica EU in ima v Evropi nek ugled. Po drugi strani je Hrvaška država, s katero ima Evropa strateške cilje. Če bi ostali na dveh bregovih, bi se Evropa postavila nam v bran, ali bi lahko “potegnili kratko”?

Mi smo že potegnili kratko, ko smo sprejeli arbitražni sporazum, ki je bil sicer potrjen na referendumu, a nam ne zagotavlja gotove rešitve v odnosu s Hrvaško. To je bila kar velika napaka Pahorjeve vlade. Menim, da bi morali imeti s Hrvaško od začetka bolj jasno strategijo. Ker je Slovenija ni imela, je Hrvaška to izkoriščala. Je dokaj trda pogajalka in včasih poskuša priti do nacionalnih interesov na nekorekten način, kot je bilo v primeru arbitražnega sporazuma, ko so sočasno sprejeli akt, da ne bodo priznali slabe rešitve sodišča. To je nenormalno za državo, od katere se pričakuje, da bo spoštovala vse pravne norme v EU. Toda želim si, da Hrvaška čim prej pride v EU, ker bo to tudi oblika nadzora nad njo, da se bo morala obnašati po evropskih normah in standardih.

Slovenija je tudi članica Nata. Krčenje sredstev se obeta tudi na področju obrambnega resorja. Kako bomo lahko ob tem izpolnjevali zaveze Nata? Se lahko zgodi, da bi tam izgubili ugled?

Upam, da ne, glede na to, da ima Slovenska vojska kar velik ugled v sklopu zavezništva. Upam tudi, da bo zavezništvo razumelo trenutno stanje v Sloveniji. V prihodnosti pa bomo zagotovo morali povečati delež za obrambne izdatke. Živeti v varnosti in miru nekaj stane.(sta)

Kandidat SDS in NSi za predsednika države Milan Zver pričakuje uvrstitev v drugi krog.  (foto: Vasja Šabeder)