Merklova: Želimo si, da Grčija ostane v območju evra
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes znova izrazila željo, da Grčija ostane v območju evra. Ob tem pa je dodala, da Atene čaka še veliko dela, če želijo obnoviti zaupanje in stabilnost države.
Po besedah Merklove, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP, evropski voditelji delajo vse, da bi preprečili “nenadzorovan razvoj dogodkov v območju evra”, do česar bi lahko prišlo ob izstopu Grčije iz evropske monetarne unije. “To bi za svetovno gospodarstvo pomenilo “šok”, je opozorila prva dama Nemčije.
“Takšnega nenadzorovanega razvoja dogodkov zagotovo ne bo,” je po pogovorih s panamskim predsednikom Ricardom Martinellijem v Berlinu dejala kanclerka.
Zavrnila pa je navedbe medijev, da bo Nemčija Grčijo obranila pred bankrotom, kot so novinarji v Singapurju minuli teden razumeli nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja. Zatrdila je, da je tudi minister meril le na to, da v Evropi ne bo prišlo do nenadzorovanega procesa.
“Želimo si, da Grčija ostane v območju evra, delo za to pa še ni končano,” je pojasnila Merklova. Grčijo v prihodnjih dneh in tednih v tem smislu čaka še veliko dela, je menila.
Povedala je še, da se zaveda, da svet pozorno spremlja dogajanje v območju evra in da je zaskrbljenost glede potencialnega vpliva vse višjega grškega dolga na evropska gospodarstva velika.
“A to ne spreminja dejstva, da mi seveda čakamo poročilo trojke. Šele na to lahko pridemo do določenih zaključkov,” je opozorila. Trojka, ki jo sestavljajo mednarodni posojilodajalci, namreč pripravlja poročilo o stanju v Grčiji, ki bo podlaga za (ne)sprostitev naslednje tranše posojila tej močno zadolženi državi.
Atene si sicer skušajo trojko prepričati, da delajo vse, da bi do konca leta 2014 javno porabo skrčile še za 13,5 milijarde evrov. Prav od tega naj bi bilo namreč odvisno, ali jim bo izplačan obrok pomoči v višini 31,5 milijarde evrov ali ne.(sta)
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes znova izrazila željo, da Grčija ostane v območju evra.
Published on Jun 20, 2012 by Prisotnoststeje
Bilo je v začetku leta 1989, ko je francoski akademski Jacques Rupnik sedel za njegovo pisalno mizo, da pripravi poročilo o stanju gospodarskih reform v Sovjetski zvezi Mihaela Gorbačova. Izraz, ki ga je uporabljal pri opisovanju smrti imperija je bil »Katastrojka«. V Jelcinovem času ko je Rusija institucionalizirala verjetno največji in najmanj uspešen privatizacijski eksperiment v zgodovini človeštva, je skupina poročevalcev Guardiana dala drugačen pomen Rupnikovi »Katastrojki«.
“Katastrojka” je postal sinonim popolnega uničenja države s tržnimi silami; odprodajo javne lastnine in drastično poslabšanje življenjskih standardov prebivalcev. Zdaj je »Katastrojka« postala merska enota za nezaposlenost, socialno siromašenje, zmanjševanje pričakovane življenjske dobe, kot tudi oblikovanje nove kaste oligarhov, ki je prevzela državne vajeti. Nekaj let kasneje, se je podobno prizadevanje za množično privatiziranje javnega premoženja odvijalo v združeni Nemčiji (ki je predstavljen kot model za Grčijo). Milijone ljudi je postalo brezposelnih in nastalo je nekaj največjih škandalov v evropski zgodovini.
Prav ta “Katastrojka”, prihaja v Grčijo; k »Zadnji evropski Sovjetski zvezi«, kot so jo poslanci parlamenta in ministri pretekle »socialistične« vlade radi imenovali. Dokumentarni film Katastrojka je logično nadaljevanje prvega dokumentarnega filma Debtokracija. V njemu so prikazani vzroki dolžniške krize v Grčiji in v evropski periferiji kot celoti.
Katastrojka je nadaljevanje lanskoletnega dokumentarnega filma Debtocracy . Dva grška novinarja raziskujeta zgodovino uničujoče neoliberalistične privatizacije in njene lekcije za Grčijo.
Ko se je grška dolžniška kriza v preteklem letu poglobila, je tako imenovana Troika tujih posojilodajalcev — sestavili so jo Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad – Grčiji naložila stroge pogoje kot del drugega “bailout” sporazuma, vključno z masovnimi odpuščanji delavcev, privatizacijo milijard evrov, ki so v “javnih dobrinah” (v resnici ključnih javnih storitev, vključno z železniškimi in vodovodnimi sistemi).
Catastroika, kot že ime pove, raziskuje katastrofo te privatizacije, ki se že dogaja v Grčiji.