Guverner BS Kranjec: Če bo Slovenija sprejela potrebne ukrepe, pomoči ne bo potrebovala

“A to je na koncu politična odločitev,” je glede prošnje za pomoč na novinarski konferenci po seji sveta Evropske centralne banke (ECB) povedal Kranjec. Visoki donosi na slovenske obveznice po njegovem mnenju ne odražajo temeljev. Spomnil je, da je kapitalski trg za slovenske obveznice zelo plitek, transakcije so redke, zato ne moremo na podlagi le nekaj transakcij ocenjevati temeljev. “Verjamemo, da se bodo donosi s sprejetjem omenjenih ukrepov znižali,” je dejal.

Predsednik ECB Mario Draghi razmer v Sloveniji ni želel podrobneje komentirati, je pa dejal, da se glede vprašanja, ali bo Slovenija potrebovala mednarodno finančno pomoč, strinjajo z oceno Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Misija IMF je ta teden končala redni jesenski obisk v Sloveniji, njen vodja Antonio Spilimbergo pa je ob predstavitvi zaključkov obiska ocenil, da mora Slovenija izvesti nujne reforme. Če ji bo to uspelo, bo to pomirilo trge, je dejal.

Kranjec je komentiral tudi ustanovitev t.i. slabe banke v Sloveniji, ki bo izdala obveznice s poroštvom države in jih zamenjala za slabe terjatve bank. Natančna presoja sprejemljivosti teh obveznic še ni znana, zato Kranjec še ni mogel povedati, ali jih bo ECB sprejela kot ustrezno zavarovanje v operacijah refinanciranja. Obstoječi nabor zavarovanj, ki jih priznava ECB, je za slovenske banke trenutno zadosten, zato po Kranjčevih besedah ne gre za nujno zadevo. Podrobnosti bodo znane v naslednjih korakih tega procesa, je dejal.

Svet ECB dvakrat letno zaseda zunaj Frankfurta, kjer je sedež osrednje denarne ustanove v območju evra. Na današnjem zasedanju niso sprejeli pomembnejših odločitev. Ključna obrestna mera za območje evra je tako ostala na rekordno nizki ravni 0,75 odstotka. (sta)