Janez Janša: Podravje je bilo v zadnjih letih deležno manj pomoči od povprečja
Vlada je na dopoldanskem delovnem posvetu v okviru obiska mariborske regije obravnavala gospodarske in socialne razmere v Podravju. Kot je na novinarski konferenci v Lenartu dejal premier Janez Janša, je bila regija s krizo prizadeta premosorazmerno s stanjem, v katerem je bila pred njo, deležna pa je bila manj pomoči od slovenskega povprečja.
Kljub temu predsednik vlade ugotavlja, da so si številna podjetja v kriznih razmerah pomagala sama in si opomogla, prav v njih pa danes leži ključna razvojna perspektiva regije. Omenil je tudi obisk podjetniškega inkubatorja Tovarna podjemov, kjer so jim predstavili nekatere rešitve, ki bi lahko v naslednjih letih predstavljale tudi preboj v evropskem in globalnem smislu. Vlada se bo po njegovih zagotovilih trudila, da bo kreirala takšno okolje, ki bo to omogočalo.
“Sicer pa tudi v tej regiji obstajajo nekatera strukturna neravnovesja, ki se kažejo v potrebi podjetij po določenih kvalifikacijah in delovni sili z določenimi izkušnjami. Regija ima okoli 90.000 zaposlenih in okoli 15.000 brezposelnih, kljub tej številki pa mnoga podjetja neuspešno iščejo kovinarje, strojnike, turistične delavce in podobno, ker jih ni,” ugotavlja Janša.
V srečanjih z gospodarstveniki, obrtniki, načrtovalci razvoja, predstojniki različnih inštitucij in župani so predstavniki vlade opozarjali tudi na to, da se bliža tudi začetek nove finančne perspektive. Kot je dejal predsednik vlade, podravska regija sodi v vzhodno kohezijsko regijo, kar pomeni, da bo tudi v prihodnji evropski finančni perspektivi na razpolago celoten kohezijski paket.
Omenjena sredstva bodo po njegovih besedah znatna in jih bo Slovenija imela v celoti na razpolago takoj, zato se splača že zdaj pristopiti k pripravi programov in usklajevanje v primerih, ko bo šlo za sodelovanje več manjših občin, zato da bomo ta sredstva lahko čim prej počrpali, je dejal. Glede na finančno sušo doma in glede na razmere v nekaterih precej zadolženih občinah regije, bo ta evropski denar velik del realnih sredstev, ki bodo na razpolago, je še povedal Janša.
Gospodarski minister Radovan Žerjav je ocenil, da regija potrebuje investicije “bolj kot Sahara vode”. Za nekatere bo po njegovih besedah v naslednjih mesecih treba poiskati primerne rešitve in ob tem izpostavil zlasti razvoj mariborskega letališča v povezavi z logistično platformo in morebitno oživitev avtomobilske ter lesne industrije.
“Kljub težavam, ki jih je Maribor preživel v preteklih letih, še vedno obstaja potencial, s katerim bi lahko spodbudili tudi te dejavnosti,” je dejal Žerjav in dodal, da so ukrepi vlade, ki so jih sprejeli za povečanje investicij, pravi, zato upa, da se bodo te tudi v tej regiji v prihodnje spodbudile. Minister je kot pozitivno zgodbo regije izpostavil tudi področje turizma.
Žerjav je dodal, da so obiskali tudi nekaj zelo pozitivnih primerov, in izpostavil predvsem podjetja Lumar, Impol in Ledinek, ki kljub zaostrenim gospodarskim razmeram z zdravim in razumnim podjetniškim pristopom kljubujejo krizi. Razlog za to je po njegovem tudi dejstvo, da se ukvarjajo z poslom, ne pa z zadevami, ki v podjetništvu preprosto ne sodijo.
Minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač pa je dodal, da je v dolgoročnih razvojnih programih vlade za regijo predvidenih 82 projektov v skupni vrednosti več kot milijarde evrov, od tega je 22 sofinanciranih iz evropskega denarja v višini 386 milijonov evrov.
V glavnem gre za železniške in cestne projekte, v Mariboru pa tudi za projekt modernizacije letališke infrastrukture. Na energetskem področju je omenil predvsem investicije Dravskih elektrarn Maribor (DEM), kjer zaključujejo prenovo Zlatoličja in pripravljajo začetek gradnje Črpalne hidroelektrarne Kozjak. (sta)
Foto: arhiv Politikis.si
Je že prišel s svoje psihiatrične seanse? Lepo general jajčko, da si poiskal pomoč. So bili tvoji božjastni kriki in patološke blodnje le preveč za vsega hudega vajeno uršiko in njeno taščo. Baje je sodu izbilo dno, ko je general neke nedelje med družinskim kosilom zblaznel. Njegovo blodnjo naj bi povzročil rdeč paradižnik v obliki zvezde. Jajčku se je v trenutku stemnilo, začel je ječat in hropet. Uršika je že vreščala: Mama prinesi kis in obkladke, ivana spet trajba. Jajčko božjasten pade na tla in se začne premetavati in zraven dreti: kučan, udba, barabe rdeče, tito , zvezda, kumunajzerji, rdeči strici, aaahhhhh. Že ata bačovnik položi nanj ploh, da si jajčko ne izpraska oči. Obkladki in kis so že tu. Hitro uršika hladi jajčkovo plešo, počasi se umirja, bogi črtomir pa v joku zmeden opazuje dogajanje iz taščinega naročja. Zdaj general jajčko redno obiskuje terapevta. To uspe malce omiliti izpade in blodnje, vendar kako dolgo še? Pranoidna shizofrenija napreduje, vse bolj je bedast in butast, povsod vidi rdečega sovražnika. Kot veliki franjo tuđman ali slobo miloševič. Tak je naš general jajčko, zmagovalec bitke na grosupeljskem polju in heroj osamosvojitve vojne (beri: poletnih manevrov).
PIONIRČEK, ti si dober primer za tisto srbsko: svašta pička rodi.
tako je mefisto ti si pa po župi priplaval.
Hočeš reči, po tisti, v kateri si ti skoraj utonil?