Fajonova, Peterle in Kleva o nadaljnjem razvoju krize v Grčiji

Evropski poslanci iz Slovenije Tanja Fajon (S&D/SD), Lojze Peterle (EPP/NSi) in Mojca Kleva (S&D/SD) so na današnjem brifingu za novinarje v Ljubljani pred majskim plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta v Strasbourgu omenili tudi težave, v katerih se je znašla Grčija. Ob tem so predstavili različne poglede na nadaljnji razvoj grške krize.

Zdi se, da kriza v Grčiji prehaja v sklepno fazo – bankrot in izstop iz območja evra, je ocenila Fajonova. Po njenem trenutno kaže, da je edina verjetna možnost za Grčijo nadzorovan bankrot in začetek nadzorovanega izstopa iz območja evra. Izračuni kažejo, da bi nadzorovan izstop iz območja evra Grčiji prinesel stroške v vrednosti okoli dveh odstotkov BDP, medtem ko bi bil nenadzorovan izstop lahko še veliko dražji.

Po mnenju Peterleta je glede Grčije osnovno vprašanje, kako v državi, ki komajda še deluje, znova zagnati rast. “Vemo pa, da nobena investicija jutri ne more prinesti želenega stanja,” je dejal poslanec. Peterleta zanima, kakšne posledice bo dogajanje v Grčiji imelo za druge države, tudi za Slovenijo, ki je, kot pravi Peterle, v preteklosti “pridelala nekaj grških bolezni”.

Kleva pa je dejala, da je sedanje dogajanje v Grčiji verjetno najslabši scenarij. Grčija z izstopom iz območja evra po njenem mnenju ne bi rešila krize, začele se bodo le “podirati karte”, Grčiji pa bodo sledile še druge članice območja evra. “Želja je, da se naredi vse, da Grčija ostane ostane v evroobmočju in ne izstopi iz njega, ker je to v interesu ostalih 26 članic EU. Poslanka meni, da problem ni v Grčiji, temveč v “receptu” trojke za rešitev grške krize. “Ni toliko problem bolnik kot reševanje bolezni,” je poudarila.(sta)

Po mnenju Peterleta je glede Grčije osnovno vprašanje, kako v državi, ki komajda še deluje, znova zagnati rast. (foto: Vasja Šabeder)