Žerjav: Ob nastopu te vlade v proračun povrnjena le slaba tretjina evropskih sredstev

Stanje na področju črpanja evropskih sredstev, edinih razvojnih sredstev, ki jih ima Slovenija na voljo v kriznih časih, je zelo resno, poudarja minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav. Kot pravi, je bilo ob nastopu mandata te vlade od štirih milijard evrov v državni proračun povrnjenih le 1,3 milijarde evrov.

Skladno s tem je Žerjav na današnji novinarski konferenci v Ljubljani napovedal, da bo njegovo ministrstvo v prihodnje identifikaciji težav, ki upočasnjujejo izvajanje projektov, namenilo posebno pozornost. Poleg tega si bo prizadevalo, da se izvajanje “maksimalno pospeši”.

Po ministrovih besedah je bilo za pospešitev črpanja in odpravo zaostankov sprejetih že več ukrepov. Med drugim so znova uvedli tedensko medresorsko koordinacijo ministrov in državnih sekretarjev. Žerjav, ki to koordinacijo vodi, je že naročil pregled in prilagoditev zakonodaje, navodil in pravilnikov, ki ovirajo črpanje. Tu gre predvsem za pridobivanje okoljskih in drugih dovoljenj, izvajanje javnih naročil v primeru večjih infrastrukturnih projektov ipd.

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so se zavzeli tudi za ustrezno opredelitev ključnih razvojnih področij, ki so bistvenega pomena tako za črpanje sredstev kot tudi za gospodarski zagon.

Predvidene so tudi prerazporeditve sredstev z vsebin, kjer je črpanje slabše, na vsebine, kjer bi bilo mogoče doseči boljše gospodarske in finančne učinke – del sredstev, ki verjetno ne bo porabljen na projektu drugega tira Divača-Koper, bi bil denimo lahko prerazporejen na trajnostno rabo energije.

Žerjav je izpostavil tudi pomen zagotavljanja lastne udeležbe, pri čemer je dejal, da je prejšnja vlada ni zagotavljala v dovolj veliki meri, posledice česar so vidne v slabem črpanju, saj da je vsako leto pri izvajanju projektov prihajalo do večmesečnih zamikov.

Ker je področje črpanja “absolutno prednostna naloga te vlade”, je za evropske projekte v rebalansu letošnjega proračuna na voljo 800 milijonov evrov sredstev iz naslova lastne udeležbe in EU (doslej v povprečju 260 milijonov evrov letno), je pojasnil minister in opozoril še na 100 milijonov evrov rezerve.

Žerjav je povedal še, da ministrstvo za finance po novem zahtevke za povračilo sredstev v Bruselj pošilja redno, medtem ko je to v mandatu prejšnje vlade počelo enkrat do trikrat letno. To naj bi zaradi velikih zneskov povzročalo težave pri likvidnosti domačega in evropskega proračuna.

Po njegovih besedah delajo tudi na povečanju kakovosti in učinkovitosti nadzora nad projekti, saj se pojavlja več nepravilnosti, kot je plačilo opreme, ki ni dobavljena. V tej luči je opozoril še, da bo morala Slovenija morda vrniti 6,4 milijona evrov evropskih sredstev za projekt Stožice, “ker je bil razpis diskriminatoren”. Da ta primer posebej obravnavajo, je Žerjava osebno opozoril tudi evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn.

Med ukrepi vlade za bolj učinkovito črpanje je tudi skrajšanje administrativnih postopkov. Določeni postopki naj bi prej potekali tudi tri leta, sedaj naj bi en mesec.

Ukrepi že kažejo rezultate, je zatrdil Žerjav. “V treh mesecih od nastopa te vlade je bilo skupaj potrjenih za 237 milijonov evrov javnih razpisov in projektov, kar je predpogoj za črpanje, temu pa sledijo tudi podpisane pogodbe ter izplačila in povračila v državni proračun,” je dejal.

Kot je tudi navedel, je bilo aprila podpisanih 122 aneksov in pogodb za občine v skupni vrednosti okoli 50 milijonov evrov, ki jih je nekdanja Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko dolgovala od lanske jeseni.

Od dobrih štirih milijard evropskih sredstev je sicer neangažiranih še okoli milijarda evrov, pa je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo in tehnološki razvoj Monika Kirbiš Rojs. Po njenih besedah lahko v okviru tekočega finančnega obdobja zahtevke za povračilo sredstev v Bruselj pošiljajo do konca leta 2015.(sta)

Stanje na področju črpanja evropskih sredstev, edinih razvojnih sredstev, ki jih ima Slovenija na voljo v kriznih časih, je zelo resno, poudarja minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav.