Sindikati in delodajalci načeloma podpirajo ukrepe za več prihodkov

Socialni partnerji so predlog ukrepov za povečanje proračunskih prihodkov, ki jih je danes na seji Ekonomsko-socialnega sveta predstavila vlada, večinoma označili za primerne in nujne. Jemljejo tistim, ki imajo več in zaslužijo več, so soglašali sindikati. Opozorili pa so, da za veliko ukrepov ni določeno, kdaj bodo sprejeti.

Finančni minister Janez Šušteršič je pred tem predstavil nabor 14 ukrepov, ki segajo od zvišanja nekaterih davčnih stopenj do uvedbe novih davkov in strožjega ukrepanja proti neplačnikom davkov. Gre le za predloge, vlada želi sprožiti pogovor o tistih ukrepih, ki so najbolj pravični in hkrati ne vplivajo negativno na gospodarsko dejavnost in zaposlovanje, je dejal.

Predsedniku Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušanu Semoliču se zdi, da gredo nekateri predlogi v pravo smer, denimo uvedba novega davka na finančne transakcije ali zvišanje davka na dohodke od kapitala na 25 odstotkov. Naj pa vlada še enkrat premisli o znižanju davka od dohodkov pravnih oseb, je menil, saj ni nobenega jamstva, da se bodo ti dobički usmerili v odpiranje novih delovnih mest.

Semolič je predlagal tudi zvišanje obdavčitve z dohodnino za najbogatejše na 50 odstotkov; vladni predlog je sicer podoben: za tiste z letnimi prihodki nad 70.000 evrov naj bi uvedli nov davčni razred, kjer bi se stopnja dohodnine gibala med 45 in 50 odstotki.

Država ima v bankah tri milijarde evrov depozitov, je spomnil Semolič. A ne bi bilo dobro vsaj del tega denarja vzeti iz bank, je vprašal. Vlado je tudi pozval, naj še enkrat premisli, ali je treba zlato fiskalno pravilo vnesti v ustavo.

Cilj vlade, doseči stabilne javne finance, za sindikate ni sporen. A znižati proračunski primanjkljaj na tri odstotke bruto domačega proizvoda že letos, kot je ob predstavitvi predloga rebalansa dejal Šušteršič, se zdi Semoliču preveč kruta dinamika.

Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je pogrešal natančno časovnico o tem, kdaj bo izveden posamezen ukrep. Prav tako časovnico pogreša predsednik KNSS Neodvisnost Drago Lombar, ki pa je glede varčevalnih ukrepov dejal, da jih 80 odstotkov podpirajo, o nekaterih bi se dalo dalo še pogajati, medtem ko na nekaj ukrepov, predvsem tiste, ki zmanjšujejo socialne pravice, v nobenem primeru ne bodo pristali.

V Združenju delodajalcev Slovenije po besedah njegovega predsednika Milana Lukiča nimajo težav z ukrepi na prihodkovni strani in jih pozdravljajo, še vedno pa opozarjajo na prevelike odhodke, ki jih ima državni proračun. Ob tem je poudaril, da “ne želimo obglaviti javnega sektorja, želimo pa opozoriti, da je bil javni sektor v zadnjih letih bistveno manj prizadet kot gospodarstvo”. Glede navedb, da bi morali večje breme nositi bogati, pa je dejal, da v Sloveniji niso problem bogati, ampak to, da je bogatih premalo.

V Gospodarski zbornici Slovenije bodo po besedah njenega predsednika Sama Hribarja Miliča predlagane ukrepe podprli. Glede uvedbe četrtega davčnega razreda pri dohodnini je menil, da je higienična, medtem ko je glede davka na finančne transakcije menil, da ga bomo na koncu tako ali tako plačali uporabniki. “Ampak, če je to cena, da dosežemo kompromis, nanj pristajamo,” je dejal.

Ključno vprašanje je, kako bomo zagnali gospodarsko rast, je opozoril Hribar Milič. Brez tega so vse naše razprave v tem trenutku zelo jalove, je menil in opozoril, da se država zadolžuje, medtem ko se mednarodni pogoji za najemanje posojil zaostrujejo, zato “je varčevanje nujno in neizbežno”.(sta)

Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je pogrešal natančno časovnico o tem, kdaj bo izveden posamezen ukrep.