Javna poraba: Trije “janša-umetniki” zaslužili več kot jih bo z resnim delom premier Janša!?

Po mnenju nekdanjega gospodarskega ministra Mateja Lahovnika je odločitev vlade glede omejevanja javne porabe pravična do vseh subjektov v pravni državi. Takšno omejevanje sicer res pomeni poseg v nekatere privilegije posameznika, a po drugi strani ljudje ne vidijo, kaj bi se zgodilo, če se ta poseg ne bi zgodil. Nimajo namreč izkušenj “s tistim najbolj črnim scenarijem” in zato tudi izognitev takšnemu scenariju običajno ni nagrajena, je dejal.

Dolžnost vlade je, da vzpostavi delovanje institucij v družbi, ki ne delujejo, denimo učinkovitost pravosodja, meni Lahovnik. “S tega vidika sem bil presenečen, koliko časa se je v Sloveniji namenilo razpravi o tem, ali naj tožilstvo spada pod ministrstvo za pravosodje ali za notranje zadeve, namesto da bi razpravljali o tem, ali bo ta rešitev dejansko prispevala k bolj učinkovitemu pravosodnemu sistemu,” je povedal in dodal, da so spremembe potrebne, vlada pa jih mora izvesti.

Seveda pa bo pri varčevanju vlada naletela na močan odpor “privilegiranih interesnih skupin”, ki so zelo spretne pri izkoriščanju državne blagajne, še meni Lahkovnik. Simptom takšnega odnosa po njegovem mnenju prikazuje odpor tistih, ki so glasno nasprotovali ukinitvi kulturnega ministrstva, čeprav sploh niso krčili porabe. “Umetniki, ki so si nadeli ime zdajšnjega predsednika vlade v imenu neke moderne umetnosti so s spremembo imena praktično v dveh, treh letih zaslužili več, kot jih bo predsednik vlade v štirih letih za resno delo. To je absurd vseh absurdov,” je izjavil nekdanji gospodarski minister.

Spomnimo; prvi “Janez Janša” je direktor Zasebnega zavoda Maska, je po podatkih protikorupcijske komisije prejel od leta 2003 kar 2,4 milijona evrov, samo v času Pahorjeve vlade pa skupno 1,03 milijona evrov. 545.000 evrov je prispevalo ministrstvo za kulturo, ljubljanska mestna občina 236.000 evrov, Javna agencija za knjigo pa še 206.000 evrov. Visoki zneski so bili nakazani tudi neprofitnemu zavodu Aksioma, ki ga prav tako vodi drugi preimenovani umetnik “Janez Janša”; med ministrovanjem Majde Širca je bilo Aksiomi nakazanih kar 289.000 evrov, mestna občina je prispevala še 117.000 evrov, uporaba prostorov pa je bila kar brezplačna. Tretji “Janez Janša” pa očitno ni tako podjeten kot prva dva, a vseeno zaenkrat dokaj lepo živi kot “kulturnik” v naši državi.

Da je očitno Lahovnik zadel žebljico na glavico pa priča današnji tvit novinarja Dela Zorana Potiča: “@p_zoran: Ajejej lahovnik, kaj se ti je zgodilo – Lahovnik: Janše umetniki zaslužili več kot Janša premier. Absurd vseh absurdov. http://t.co/WfPOMAVQ”. Morda je Potiču sedaj žal, da se ni kdaj preimenoval v Janeza Janšo, ker se to ime sedaj izkazuje kot očitno zelo uspešna finančna zgodba?

Psiholog Hubert Požarnik pa je pojasnil, da ljudje ne vedo, kaj sploh je socialna država ravno zato, ker o “tako temeljnih rečeh”, kot je pravičnost, danes v družbi ni konsenza. Kot pravi, imamo poleg temeljnih človekovih pravic zdaj še “cel kup dodatnih” pravic, ki pa so pravzaprav bonitete. Ljudje enačijo pravice s pravičnostjo, hkrati pa v naši družbi prevladuje individualizem, občutek odgovornosti pa peša. Ob tem tudi on meni, da so spremembe potrebne, a se boji “resnih problemov, da se bo vsaka zahteva po varčevanju razglasila kot napad na socialno državo”.

Po besedah Požarnika bo treba začeti razmišljati, kako vzpostaviti socialno-varnostni sistem, ki ne bo več smel sloneti le na denarju, ob tem pa bo potrebna še “poštena preobrazba družbe”. Današnjemu modelu se namreč izteka čas, zato bi država morala že zdaj “potegniti nekatere poteze, ki bi se ji obrestovale na dolgi rok”.

V Sloveniji imamo sistemsko nepravičnost, ki je posledica pomanjkljivega delovanja inštrumentov pravne države, pa meni predsednik komisije SDS za globalna vprašanja Jože Rant. Med drugim se je dotaknil problematike “dvoličnosti” države, saj da se pri enih ljudeh pravna država izvaja, pri drugih pa ne. Ta sistemska nepravičnost po njegovem mnenju kaže, da ljudje ne zaupajo delovanju pravne države, s tem pa tudi ovirajo gospodarski razcvet.

Kot pravi Rant, v okviru omejevanja javne porabe ni treba odpuščati “na široko”, saj bi se dalo že z racionalizacijo sistemov javne in regionalne uprave “marsikaj prihraniti na manj boleč način”. Dodal je, da ima Slovenija majhen sistem, ki je težko vzdržljiv, zato morajo ljudje spoznati, da mora vsak nekaj prispevati, če hočemo preživeti. Ljudje namreč nimajo le pravic, ampak tudi dolžnosti, je še povedal.

Boštjan M. Turk pa ob konceptu pravičnosti ne more brez misli na Jožeta Pučnika, ki je po njegovih besedah “z žrtvijo, zgledom in besedo oral ledino pravičnosti v tem prostoru”, še preden se je vrednota demokracije v Sloveniji sploh uveljavila. Ob tem se je dotaknil tudi aktualne afere s poslancem PS Mitjo Meršolom, ki je “ovajal in posegal v protidemokratične pravice in intimo novinarskih kolegov”. (sta/ured)

Bodimo še malo mi na Politikis.si umetniško-filozofski: Dvojniki in njihova telesa – trije umetniki so si samo nadeli ime Janez Janša (njihova telesa so ostala ista) in državni denar je začel pritekati v potokih. 

Foto: maska.si