Vroč primer družine Vaskrsić: po Janši se je odzvala še podpredsednica vrhovnega sodišča!

Raziskava vseh dejstev glede izvršilnih postopkov v primeru Vaskrsić je v interesu vseh vpletenih, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarila podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto.

Službeni nadzor je namreč odredila tudi zaradi težkih posledic za dolžnika in napadov na sodnico v tem primeru. Ta je zaradi anonimnih pisnih groženj varovana, saj je vrhovno sodišče o grožnjah obvestilo pristojno ministrstvo in policijo.

Podlaga za službeni nadzor je po besedah Betettove v zakonu o sodiščih. Tako lahko pregledajo primernost zakonskih določb z vidika varstva dolžnika in tudi, ali je bila morda organizacija dela na sodišču v širšem smislu ustrezna. Na vprašanje, zakaj se sodnica ni odločila za poseg po plači dolžnika, ampak za nepremičnino, pa Betettova med drugim odgovarja, da je tudi to eden od razlogov za nadzor.

Ustavno sodišče je sicer 5. marca sprejelo odločitev, da ustavne pritožbe, ki jo je v juliju lani preko odvetniške pisarne Čeferin vložil dolžnik Vaskrsić, ne sprejme v obravnavo.

Medtem je vrhovno sodišče na lastno pobudo že izvedlo preliminarno analizo izvršb na podlagi verodostojne listine za obdobje od 1. januarja 2008 do 1. marca letos. Iz analize med drugim izhaja, da je bila za zneske do 100 evrov v obdobju več kot štirih let izvršba s prodajo nepremičnine predlagana v 574 primerih, do dejanske prodaje pa je prišlo le v enem primeru, in to ob združitvi večjega števila različnih izvršilnih predlogov zaradi izterjatve dolga, ki je v skupnem znesku presegal 20.000 evrov.

Konkreten primer se zdi po mnenju vrhovnega sodišča v luči tovrstnih podatkov izjema, vendar Betettova poudarja, da doslej znana dejstva napeljujejo, da je bila prodaja nepremičnine v primeru Vaskrsić posledica neaktivnosti sicer plačilno sposobnega dolžnika. Ta je bil, dodaja, s postopkom seznanjen in je imel možnost, da predlaga drugo izvršilno sredstvo za poplačilo tega dolga. Sodišče je sicer v izvršilnih postopkih vezano na predloge upnika.

Preden se je začel postopek, s katerim je bila ogrožena nepremičnina, je dolžnik prejel štiri ali celo pet sodnih obvestil, dokler je bil s svojo reakcijo prepozen, pa je šlo že za najmanj sedem sodnih pisanj, je pojasnil predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Anton Panjan.

Betettova se sicer boji, da se laična javnost premalo zaveda, kakšne so lahko posledice izvršilnega postopka. Ko dolžnik prostovoljno ne plača svojega dolga, so namreč na voljo prisilna sredstva in eno od teh je prodaja nepremičnine.

Izjava vlade, ki razmišlja o morebitni reviziji tovrstnih primerov, medtem podpredsednico vrhovnega sodišča čudi, saj po njenih besedah v sistemu delitve oblasti za to nima pravne podlage.

Pravna zagovornica Vaskrsića Neža Dular je povedala, da so po odločbi ustavnega sodišča v tem primeru v Sloveniji postopki zaključeni in dolžniku preostaja le še možnost pritožbe na Evropsko sodišče. Po njenih besedah je bil dolžnik s samim začetkom izvršbe seznanjen, nadalje pa mu obvestila o dražbah niso bila osebno vročena in je osebno dobil šele sklep o umiku nepremičnine.

Dularjeva je še pojasnila, da so se obrnili tudi na zagovornika upnika, vendar niso uspeli doseči nobenega dogovora.

Zoranu Vaskrsiću je namreč litijsko sodišče zaradi dolga v višini 124 evrov na javni dražbi prodalo hišo. Zato v sredo pred stavbo državnega zbora pripravlja protest in zahteva, da se vsi sklepi in sodbe takoj razveljavijo.

Da je zadeva Vaskrsić precej pereča priča tudi dejstvo, da se je včeraj v zvezi s tem odzval tudi premier Janez Janša in včeraj naročil ministru za pravosodje in javno upravo, dr. Senku Pličaniču, da do četrtkove seje vlade pripravi poročilo o zadevi Vaskrsić in drugih podobnih primerih, v katerih so bile na podlagi sodnih odločb za poplačilo malih dolgovanih zneskov prodane družinske hiše ali stanovanja.

Pripis: pozno popoldne se je oglasil tudi minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič, ki je zadovoljen, da so v primeru Vaskrsić na vrhovnem sodišču pristopili k problemu enako odločno kot na vladi. Pri tem opozarja, da ni in ne sme biti namen hitri javni linč kogarkoli – institucij ali posameznikov. Kot tudi pravi, so takšni primeri priložnost, da zadeve še enkrat analiziramo.

Raziskava vseh dejstev glede izvršilnih postopkov v primeru Vaskrsić je v interesu vseh vpletenih, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarila podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto.

*slika je simbolična