Zaradi otoplitve previdno pri hoji po zamrznjenih jezerih

Kot svetujejo, na led nikoli ne hodimo sami. Preden se odpravimo na led, o tem obvestimo svoje bližnje, preverimo vremenske podatke, zlasti temperaturo in padavine. Na ledeni ploskvi ocenimo debelino in barvo, pregledamo razpoke in poslušamo poke.

Na led gremo vedno dobro pripravljeni in opremljeni, uprava pa svetuje tudi, da se seznanimo z ukrepi v primeru nesreče in preizkusimo osebno reševalno opremo.

Kot poudarjajo na upravi za zaščito in reševanje, se je treba zavedati, da na ledu ni 100-odstotne varnosti. Ne glede na to pa lahko z nekaj fizikalnega znanja, ob upoštevanju lokalnih značilnosti in izkušenj ter preventivnih ukrepov podamo dokaj zanesljivo oceno dovoljene varne obremenitve ledu.

Pri izračunu dopustnih obremenitev ledu moramo upoštevati njegovo debelino, trdnost, kakovost ter varnostno razdaljo med objekti na njem. Nosilnost ledu je sorazmerna z njegovo debelino, trdnost pa je sorazmerna s kvadratom debeline, kar posledično pomeni, da je pri polovični debelini trdnost kar štirikrat manjša. Pri kakovosti ledu je pomembna temperatura, vsebnost vlage in zračnih mehurčkov, vmesne plasti snega in drugi dejavniki. Največjo nosilnost ima homogeni led, ki izgleda črne barve.

Prelomi in suhe razpoke ledu niso nevarni, zelo pa moramo biti pazljivi pri mokrih prelomih. Na takih mestih je led varen le, če izmerjena debelina zagotavlja dvojno nosilnost. Če opazimo, da led okoli nas poka v koncentričnih krogih, moramo takoj ukrepati, saj je to znak, da je led pod nami preveč obremenjen in se bo začel pogrezati.

Ob upoštevanju fizikalnih zakonov in izkušenj na splošno velja, da je gibanje po homogenem ledu nevarno, če njegova debelina ne preseže treh centimetrov.(sta)

(fotografija je simbolična)