Ljubljansko okrožno sodišče: Hanžkove besede o Jelinčiču ne vsebujejo elementov kaznivega dejanja
Sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je presodil, da nekdanjemu varuhu človekovih pravic, zdaj predsedniku stranke TRS Matjažu Hanžku zaradi besed, ki jih je marca 2010 izrekel o predsedniku SNS Zmagu Jelinčiču, ni mogoče očitati kaznivega dejanja razžalitve, poročajo današnji časniki.
Kot navaja Delo, so Hanžka na sodišče pripeljale besede, ki jih je izrekel na tretjem programu nacionalne televizije. Izrečene pa so bile po aferi z domnevnim podkupovanjem in kupčkanjem s poslanskimi glasovi med Jelinčičem in tedanjim kmetijskim ministrom Milanom Pogačnikom glede gradnje letalskega muzeja v Prekmurju.
Hanžek je takrat dejal, da je znano, da imajo Jelinčič in drugi poslanci SNS svojo ceno. Omenil je tudi, da je Jelinčič pred 30 leti pomagal vlomiti v Narodni muzej in ukrasti nacionalno zbirko starega orožja, ter da je muzeju nekoč prodal kup bankovcev po nekajkrat višji ceni od realne vrednosti, piše Dnevnik.
Jelinčič je izrečene besede označil za kaznive, s čimer se je strinjalo tudi tožilstvo, ki je zoper Hanžka spisalo obtožnico zaradi razžalitve. Sodni senat pa je sklenil, da Hanžku ni mogoče očitati omenjenega kaznivega dejanja.
Sodniki so po navedbah Dela zavzeli stališče, da se s posnetka jasno vidi, da izrečene besede niso bile ne podcenjevalne ne posmehljive. Sodni senat verjame, da je za nekoga boleče slišati neprijetne stvari iz preteklosti, a je sklenil, da je imel Hanžek utemeljen vzrok verjeti izrečenim besedam.
Jelinčič je v četrtek pojasnil, da je bil zaradi Hanžkovih izjav izredno prizadet. Škodovale so tako njemu, kot tudi stranki v predvolilnem času in je tudi zaradi njih imela na volitvah nekaj odstotkov slabši rezultat. O vpletenosti v vlom v Narodni muzej je ponovno zatrdil, da je bil že takrat žrtev političnih konstruktov, besede prvaka SNS navaja Dnevnik.
Jelinčič je sicer priglasil tudi odškodninski zahtevek v višini 15.000 evrov, a mu je sodni senat svetoval, naj do odškodnine poskuša priti v pravdnem postopku.(sta)
Sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je presodil, da nekdanjemu varuhu človekovih pravic, zdaj predsedniku stranke TRS Matjažu Hanžku zaradi besed, ki jih je marca 2010 izrekel o predsedniku SNS Zmagu Jelinčiču, ni mogoče očitati kaznivega dejanja razžalitve. (foto: Politikis.si)
Odločitev sodišča potrjuje, da ja Hanžek za aktualno politiko dragocenejši od Jelinčiča.
Tako kot pravi MEFISTO: Hanžek je tepček, ki aktualni komunisto-srbski politiki bol paše kot pa Jelinčič, ki je včasih le malo kritičen.
Sedanja politika rabi samo tepčke, ker jih bo verjetno tudi vodil tepček Jankovič.
No in Turčin je pa že davno razglašen za drugorazrednega tepčka.
Potem pa imamo še enega podobnega, ta je trenutno na zdravljenju. Ne upa si iz bolnice, ker je zafural Slovenijo.
jelinčič je car , Hanžek pa tepec
Mene je Jelinčič ogoljufal za 20% pol predosamosvojitvenih znamk “SUVERENOST” 1990, ki sem jih upodobil (kjer pod vsako znamkoje napis “jefferudo”-fer =.ferluga, je-f-udo je pa UDBA), katere on prodaja za kar visoke zneske….toliko o “carju”.
»PLEMENITI NACIONALIZEM«
Titov socialistični sistem je ustvaril (v glavnem dve karakteristiki obnašanja v sklopu ideološke indoktrinacije) s pomočjo intenzivnega enosmernega izobraževanja po meri KPS(b) širok sloj državljanov, ki so za določena vprašanja skrajno naivni, za materialno pridobitništvo na podlagi »legalne kraje« (po manifestu Nečajev – Bakunin) pa izredno nadarjeni in to prav zaradi odsotnosti v njihovi podzavesti krščanskih moralno-etičnih nazorov, ki po svoji psihološki moči omejujejo nečedne strasti pri normalno izobraženih ljudeh. V Sloveniji je ta anomalija še tako radikalno zasidrana v psihologiji mase, da bo potrebno še precej časa za sanacijo tega nezdravega podzavestnega »instinkta«.
Lep primer je Zmago Jelinčič-plemeniti, katerega celo pripadniki pomladne miselnosti označujejo za »nacionalista«. Nič bolj neresničnega in povsem sprevrženega, kar dokazuje naivnost o kateri sem zgoraj omenil. Biti nacionalist (patriot) je čisto nekaj drugega, toda pri nas je komunizem vedno načrtno istovetil narodnjaštvo z nestrpnim šovinizmom (Kardeljeva taktika), kar je čisto nasprotje zdravega patriotizma. Zviti Zmago zna izredno dobro izrabiti to naivnost slovenskih indoktriniranih državljanov z raznimi udarnimi izjavami in političnimi potezami, ki so z lahkoto pojmovane kot državotvorne, posebno v zvezi s problemi s sosedi. Kar je pa še najbolj tragikomično, je dejstvo, da na svojem internetnem spletu se odkrito roga tem istim naivnežem, ki mu verjamejo, s čisto resničnimi intimnimi izpovedmi, ki so lahko vse, razen nacionalistične (patriotske). Da je tipičen pripadnik verske sekte titoizma ne niti skriva, ker se zaveda, da so to tudi tisti na katere vpliva z njegovo lažno retoriko. Odkrito napiše, kateri so njegovi ideološki idoli od Tita, Kučana, Žirinovskega in drugih revolucionarjev znanih po skrajno diktatorskih obnašanjih, ne pa po patriotizmu. Prav nič ne skriva v javnosti, ko pri odkritju na svojem vrtu kipa največjemu jugo-kriminalcu, povabi prav tistega smešnega predstavnika titoizma, ki uprizarja predstave pustnih šem, tudi v nepustnem času, z uniformami enonogega trinoga (katerega, mimogrede, venerira tudi večina v današnji vladi).
Drugo karakteristiko, ki striktno upošteva naš plemeniti nacionalist je materialno pridobitništvo na račun naivnosti žrtev te nezdrave prakse, brez etično-moralnega brzdanja in to tudi nesramno napiše na spletu.
Malo je Slovencev, ki se tega fenomena zavedajo, ostalim pa ne zamerim, saj nimajo učinkovite obrambe v iztirjeni zavesti povojne miselnosti, me pa zelo motijo tisti politiki, ki izrabljajo to spretnost plemenitega nacionalista, ko jim ta služi pri njihovem komolcarjenju v pridobitvi »ugleda« na družbeni lestvici. Cinizem in sprenevedanje so še vedno instrumenti velike večine nedržavotvornih politikov in medijskih družbeno-političnih delavcev, ki jim ni do ugleda Slovenije kot države, ki spada po svoji zgodovini v srednjeevropsko kulturno sfero.
Prikrita filatelistična resnica
V pojasnilo in obveščanje filatelistom.
Gospod Zmago Jelinčič je bil pred osamosvojitvijo velikokrat moj gost v Trnovci pri Nabrežini, kjer smo tudi snovali znamke za “SUVERENOST”. V tem projektu smo se dogovarjali v štirih. Jelinčič Zmago, Udovič Stojan, jaz in moja žena Evelina, ki je tudi bila prisotna in podpisana (razvidno pri skicah, ki so bile podlaga poznejšemu oblikovanju pole znamk). Sporazumeli smo se ustno o načinu izvedbe te pobude glede ubodabljanja in tehnične izvedbe (tiskanja). Dogovorjeno je bilo najprej, da bo Jelinčič poskrbel za plačilo tiskarne (vsota ni bila tista, ki jo on navaja iz propagandnih razlogov, kar mu dopuščam, ampak precej drugačna v pomanjševalnem smislu – to lahko potrdi tudi tiskar, s katerim sem imel težave, ker me je terjal neplačilo hrvaških znamk, ki mu jih je naročil Jelinčič, pri katerih pa osebno nisem imel nobene vloge in ne vem, kako se je pozneje uredilo). Stojan Udovič, kot strokovnjak na tiskarskem področju, je poskbel za tiskarno (v Ronkah), kjer sem jaz podpisal za papir, kot umetnik-naročnik (ker je tiskar moral opravičiti tiskanje iz davčnih ali drugih razlogov). Osebno sem poskrbel za upodobitev znamk. Grbe in druge podobe sem izbiral iz strokovnega čtiva (grbi so bili povzeti iz revije “Glas Korotana”-št.7 in 9 iz leta 1981-84). Moja žena Evelina Jeza je bila priča tem snovanjem, zato je sam Jelinčič predlagal, da se na polo podpiše. Jelinčič je, kot nagrado vsem trem snovalcem določil ključ, po katerem naj bi se oštevilčene pole znamk porazdelile vsem sodelavcem. Prvotni ključ je bil : 50 % za Jelinčiča, 25% za Udoviča in 25% za podpisanega. Po tem sklepu se je ključ soglasno spremenil, v kolikor se je pojavil četrti sodelavec, ki je moje upodobitve, s prej sklenjenimi nekaterimi kromatičnimi popravki, računalniško pripravil za tisk. Tako je prišlo do odstopa 10% z Udovičeve in moje kvote (vsak 5%) v dobro gospoda Foschija, ki ga osebno ne poznam. Pod vsako znamko je tudi napis JEFFERUDO, kar so začetnice ustvarjalcev znamk. Naj tu navedem, da me je Jelinčič vprašal, naj bi tudi on upodobil eno znamko. Nič nisem imel proti. Tako je znamka za 80 vinarjev dobila lipov list, ki ga je on postavil namesto prvotnega mojega znaka, ki je predstavljal tri lipove liste (znak Slovenske Skupnosti v zamejstvu). Danes lahko upravičeno sumim, da je bil to manever za izbris tega znaka, ki je bil izrazit znak demokratičnih slovenskih nekomunistov v zamejstvu.
Katerokoli že je bilo ozadje, meni neznano, se vsa stvar je takoj spremenila. Jelinčič je z menoj pretrgal vse odnose po njegovem političnem diametralno nasprotnem zasuku. Kot razvidno iz priložene dokumentacije sem ga blago opozoril (s pismom v Parlament) na pošteno sprejete obveznosti glede znamk, a do sedaj nisem dobil nobenega odgovora. Izvedel sem celo, da prodaja znamke in jih podarja nekaterim vidnim osebnostim (sam sem videl v TV oddaji, ko je podaril pevki Blagnetovi polo znamk – verjetno je podaril tudi Kučanu in drugim). Nič ga ne moti, da prodaja tudi tuje znamke v njegovo korist.
Ko smo akterij tega projekta še sodelovali smo mislili, da nas veže neka moralno-etična vrednota poštenja in zaupanja (vsaj jaz sem tako mislil), toda razvoj dogodkov je pokazal drugačno vedenje, ki z omenjenimi vrednotami nima nič skupnega. Toliko v vednost filatelistom, ki ne poznajo vsega ozadja dogajanj. Iz korektnosti ne bom navajal drugih neverjetnih hinavskih in nepoštenih dogodkov, ki so pa bili prava klofuta poštenemu zadržanju.
Povedati moram tudi, da sem sam raznašal in vsepovsod po Sloveniji in v zamejstvu pošiljal razglednice in pisma ter prosil prijatelje, naj meni pošiljajo nove znamke na pismih in razglednicah (nekaj sem jih fotokopiral v prilogo). Ker pa sem član filatelističnega društva “Košir” iz Trsta, mislim, da je pošteno, da o tem tudi spregovorim in že vnaprej zavračam polemike, ki bi iz te izpovedi lahko nastale. Da je tu prisotna tudi politika, je lahko vsakomur jasno, a te plati v tem pismu se ne dotikam. Danes poznam preveč ozadja.
Veliko bi lahko še povedal o tem “sodelovanju”, če pa koga zanima se lahko obrne na moj naslov.
Toliko v vednost.
Lep pozdrav
Pavel Ferluga
Komen 45
P.S.: To pismo sem poslal uredništvu nove filatelie (z vsemi fotokopijami člankov in osnutkov upodobitve), ki pa (do današnjega datuma) ga ni hotela objaviti. Zato prosim Vaše uredništvo, da to posreduje javnosti.
Objavila mi je revija MAG. Jelinčič kar molči.
TIGR, vsi smo žrtve Titovega socializma, če si to priznamo ali ne.
Največje so tiste, ki nimajo niti za mleko in kruh.
Največje žrtve so ponižno poslušale Kučanov glas in drle za Jankovićem, ki jim bo še posebej temeljito izprašil naivno socialistično rit.
Oba sta cirkuška prevaranta in ljudstvo ju je na zadnjih volitvah pošteno nagradilo!