Osumljena tožilka Dragica Kotnik iz zadeve Baričevič; novinarju Lomovšku naj bi predala zaupen dokument!
Kriminalisti na podlagi odredbe sodišča danes izvajajo hišne preiskave v prostorih Vrhovnega državnega tožilstva in zasebnih prostorih uradne osebe, ki je tam zaposlena, so za STA potrdili na policiji. Kot pojasnjujejo, gre za sum kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in zlorabe osebnih podatkov.
Po neuradnih informacijah je osumljena tožilka Dragica Kotnik, ki je med drugim vodila preiskavo v zadevi Baričevič, a na policiji o imenih zaradi varstva osebnih podatkov niso dajali pojasnil.
Pojasnili so le, da gre za dlje časa trajajočo preiskavo, ki jo že od samega začetka usmerja državno tožilstvo. Več podrobnosti pa trenutno ne morejo podati, saj predkazenski postopek še ni zaključen.
Po poročanju POP TV naj bi bila Kotnikova osumljena, da je novinarju Mitju Lomovšku predala zaupen dokument. Iz slednjega naj bi izhajalo, da je tožilstvo na analizo poslalo vzorec krvi, najden pred hišo Saše Baričeviča, to pa je namigovalo, da je bila v hiši tistega dne, ko so Baričeviča do smrti ogrizli njegovi psi, še tretja oseba.
Kot je še poročal POP TV, so Kotnikovi zasegli službeni računalnik, njen odvetnik pa je Franci Matoz. (sta)
*slika je simbolična
JA HVALA BOGU DA GA JE PREDALA! Nej ljudstvo ve kaj se grajo LDS!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Ce ga nebi, bi vse skupi pod mizo pometl in tko bi ostal!! Obsodil jo pa itak nikol nebi in jo tud nebojo!!
Kresalova ima sedaj čas za razmislek.
RIBA PRI GLAVI SMRDI – vse tiho je bilo!
Vrhovno državno tožilstvo
Vodja oddelka za drľavnotožilski strokovni nadzor
Vrhovna državna tožilka Sanja Javor Pajenk
In
Generalni vrhovni tožilec dr. ZVONKO FIŠER
Ljubljana, 20.5.2011
Zadeva: kazniva dejanja uradnih oseb in možnost izvedbe nadzora
1) Kdo je zadolžen za pregon kaznivih dejanj uradnih oseb v upravnih postopkih?
2) Ali ponarejanje listin in še posebej javnih listin ter prikazovanje lažnega dejanskega stanja v upravnih postopkih s strani uradnih oseb ni kaznivo dejanje?
3) Ali ni to še posebej huda oblika kaznivih dejanj, ker uradna oseba ignorira vsa opozorila, zahteve in dokaze glede nezakonitosti oziroma lažnosti teh listin in se, kljub opozorilom, te listine še naprej nahajajo v spisu?
4) Ali ponarejanje listin in še posebej javnih listin ter prikazovanje lažnega dejanskega stanja v upravnih postopkih s strani uradnih oseb ni kaznivo dejanje, ki bi se preganjalo po uradni dolžnosti?
5) Če dejanja iz prejšnje alineje niso kazniva dejanja, za kakšna dejanja pa gre potem v takih primerih?
6) Zakaj v tem dopisu konkretno prikazanih primerih ne gre za kazniva dejanja?
7) Kdaj bi, v dopisu konkretno navedenih primerih, šlo za kazniva dejanja (torej kaj manjka, da navedenega ne gre šteti za kazniva dejanja, oziroma zakaj navedeno niso kazniva dejanja)?
Kdaj bi, v dopisu konkretno navedenih primerih, šlo za uradno pregonljiva kazniva dejanja (torej kaj manjka, da navedenega ne gre šteti za uradno pregonljiva kazniva dejanja)?
9) Ali je potem dovoljeno uradnim osebam, da v javne (uradne) listine pišejo lažne podatke in prikazujejo lažna dejanska stanja in laľen potek dogodkov in postopkov ter zavestno vlagajo v uradne spise ponarejen listine, in se jim ne more popolnoma nič zgoditi?
10) Ali v državi Sloveniji torej nimamo organa in zakonskih osnov, ki bi taka ravnanja (sicer zelo očitno nezakonita in celo kazniva dejanja po ZUP in KZ-1) uradnih oseb onemogočala in sankcionirala?
11) Ali potem Vrhovno državno tožilstvo dopušča nezakonito delovanje uradnih oseb in s tem samo podpira nepravno državo in anarhijo v državi?
12) Glede na vaą odgovor, da so pri odločanju o kazenskih ovadbah okrožni državni tožilci samostojni in, da ni mogoč popolnoma noben nadzor, ali to v praksi pomeni, da v kolikor se tožilec zavestno odloči, da ne bo preganjal očitnega kaznivega dejanja, ki se celo preganja po uradni dolžnosti, proti njemu ni mogoče sprožiti popolnoma nobenega nadzora in sankcij?
13) V kolikor tožilstvo ni pristojno za posredovanje v konkretnem primeru predstavljenih lažnih listin oziroma ponarejanja in overjanja listin, kdo je torej organ, ki bo preganjal ponarejanje listin, lažno prikazovanje dejanskega stanja v uradnih postopkih s strani samih uradnih oseb?
V dopisu Vrhovnega državnega tožilstva št. Tu 8/2011-49 SJP (TP) z dne 10.5.2011, me obveščate, da ugotavljate, da je bila odločitev okrožne državne tožilke strokovno pravilna saj, da v konkretnem primeru ne gre za kazenskopravno problematiko, pač pa za nepravdno zadevo, ki se rešuje v ustreznih postopkih.
Glede na predmetno zadevo menim, da je vaš odgovor zavajajoč in sicer:
1) Ker gre za postopek, ki se vodi po Zakonu o upravnem postopku in, ki teče pred organom s pooblastili (CSD Ljubljana Moste Polje) nikakor ne gre za nepravdno zadevo (kot vi navajate v vaąem odgovoru), in v tem konkretnem primeru gre za upravno zadevo;
2) Upravni spis kot celota je tudi javna (uradna) listina;
3) S tem, ko so listine oštevilčene in vložene v uradni spis pridobijo status uradne listine;
4) ZUP še posebej določa kaj so javne listine. Po določilih ZUP je Zapisnik, ki ga naredi uradna oseba v upravnem postopku javna listina.
V konkretnem primeru gre za postopek, katerega vodi uradna oseba s pooblastili in, ki se vodi skladno z Zakonom o upravnem postopku, in v konkretnem primeru govorimo o javnih listinah.
Tožilstvo se ne more sklicevati, da je predmetna zadeva (ugotavljanje sestavljanja, ponarejanja in overjanje listin in s tem povezana kazniva dejanja) stvar drugih organov in postopkov, saj namreč Zakon o kazenskem postopku velja vedno, ko se ugotavlja o kaznivih dejanjih iz KZ, tožilstvo pa je tisto, ki mora v tem primeru ukrepati! Ne pa, da se sedaj tožilstvo spreneveda in prelaga odgovornost na druge organe in institucije. Torej se tukaj sploh ne more postaviti vprašanje, ali bi lahko bila takšna zadeva sploh v prisojnosti kakšnega drugega organa!
Po KZ-1:
Tistega, ki je listino ponaredil, poskusil ponarediti, ponarejeno listino zavestno uporabil ali hranil, se po Kazenskem zakoniku (KZ-1, Ur. l. RS, ąt. 55/2008 (66/2008 popr.) in novele) šteje za storilca kaznivega dejanja ponarejanja listin (251. člen) z zagroženo kaznijo zapora do dveh let oz. do treh let, če gre za javno listino. Glej tudi 253. člen KZ-1 glede overitve laľne vsebine (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, str. 495).
Kaj pravi ZUP glede zapisnika:
76. člen ZUP
1) Zapisnik mora obsegati natančen in kratek potek ter vsebino v postopku opravljenega dejanja in danih izjav. Pri tem se mora zapisnik omejiti na tisto, kar se tiče same zadeve, ki je predmet postopka. V zapisniku se navedejo vse listine in drugi dokazi, ki so bili v kakršenkoli namen uporabljeni pri dejanju. Če je treba, se te listine oziroma drugi dokazi priložijo zapisniku.
2) Izjave strank, prič, izvedencev in drugih udeležencev v postopku, ki so pomembne za odločitev, se zapišejo v zapisnik dobesedno v prvi osebi. V zapisnik se vpišejo tudi vsi sklepi, ki se izdajo med dejanjem.
Kaj pravi sodna praksa glede zapisnika kot javne listine:
Odločitev Ustavnega sodišča RS Up-621/03-21 z dne 2. 12. 2004 pravi, da je zapisnik, ki je sestavljen v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) javna listina in pomeni po prvem odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanj postopka in danih izjav.
Zapisnik po ZUP je torej javna listina in dokaz o:
– poteku postopka
– vsebini dejanj postopka
– danih izjavah
V konkretnem primeru iz javnih listin najmanj izhaja, da je uradna oseba zavestno na zapisnik – torej v javni listini – lažno prikazala potek postopka in lažno dejansko stanje oziroma sposobnosti OSEBE A, s tem pa je tudi neverodostojna sama vsebina »izjav« na navedeni listini. V konkretnem primeru gre torej po mojem mnenju za kaznivo dejanje ponarejanje listin oziroma javnih listin (po 251. in 253. členu KZ-1 – izdelava, sestava, spravljanje v promet, vlaganje, uporaba, overovitev, …). V konkretnem primeru bi lahko govorili celo o sostorilstvu tretje osebe. Poleg tega je v nadaljevanju uradna oseba opirala odločitve in ravnanja na teh ponarejenih listinah, kar po mojem mnenju očitno kaľe na naklep in po mojem mnenju zavestno nadaljevanje kaznivih dejanj:
1) Postopek ni potekal tako kot je navedeno v Zapisniku z dne 6.10.2009 (javna listina 177). Iz zapisnika naj bi izhajalo, skladno z 76. členom ZUP, da sta na razgovoru prisotni samo uradna oseba CSD in stranka OSEBA A, ki je podala lastne izjave na Zapisnik. Iz Zapisnika (javna listina 183) izhaja, da je sama uradna oseba priznala, da temu ni bilo tako in, da je bila prisotna še tretja oseba, OSEBA B. Torej gre za lažno prikazovanje poteka postopka s strani uradne osebe v javni listini.
2) Zamolčanje prisotnosti tretje osebe je bilo očitno storjeno z namenom, saj kot sledi iz Zapisnika z dne 7.10.2009 (javna listina 183), je bila ta tretja oseba tista oseba, ki je podajala izjave na zapisnik (javna listina 177), skladno z 76. členom ZUP, in ne OSEBA A, tako kot je lažno prikazano na Zapisniku (javna listina 177).
3) Iz Zapisnika (javna listina 177), glede na 76. člen ZUP, izhaja sposobnost OSEBE A, ki jo je na Zapisniku (javna listina 177) prikazala uradna oseba in to je, da OSEBA A sama samostojno podaja ustne izjave v stavkih. To pa na laž postavlja Zapisnik (javna listina 183). Torej uradna oseba je v Zapisniku (javna listina 177) lažno prikazala sposobnosti in zmožnosti in s tem tudi dejansko stanje OSEBE A. To ni edini tak primer, saj se uradna oseba CSD skozi ves postopek trudi prikazovati lažno dejansko stanje oziroma se uradna oseba trudi prikrivati dejansko stanje OSEBE A!
4) Iz Zapisnika (javna listina 177), glede na 76. člen ZUP sledi, da naj bi izjave, ki so napisane na zapisniku sama in dobesedno podajala OSEBA A. Iz Zapisnika (javna listina 183) pa je razvidno, da je vse izjave podala OSEBA B, OSEBA A pa je bila sposobna samo odgovarjati z da / ne, in izreči kakšno posamezno besedo. Iz Zapisnika (javna listina 177) ni razvidno, da bi bila OSEBI A postavljena kakršna koli vprašanja in na katera naj bi odgovarjala z da /ne. Iz vsega navedenega (po vseh točkah) torej sledi, da zapisanih izjav na Zapisniku (javna listina 177) ne gre pripisati OSEBI A temveč OSEBI B.
……
……
Posamične taksativne odgovore na posamezna zgoraj zastavljena vprašanja pričakujem do vključno petka 27.5.2011, nato pa se bom za pomoč obrnil na medije in organe Evropske skupnosti!
Lep pozdrav,
V vednost in ravnanje ter zagotovitev delovanja pravne države:
– Vlada republike Slovenije, OSEBNO za Predsednika vlade RS Boruta Pahorja, Gregorčičeva 20, Ljubljana
– Komisija za preprečevanje korupcije, OSEBNO g. Goran Klemenčič, Dunajska cesta 56, Ljubljana
– VSEM članom Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, Šubičeva 4, Ljubljana
– Nacionalni preiskovalni urad, Dimičeva 16, Ljubljana
Saj vsi vedo, da je bil tam Senica
[…] je danes zapisal stari-novi poslanec SDS dr. Vinko Gorenak na svojem blogu. Spomnimo: včeraj smo že pisali o tem, da naj bi bila Kotnikova osumljena, da je novinarju Mitju Lomovšku predala zaupen dokument. Iz slednjega naj bi izhajalo, da je […]