Merklova in Sarkozy za avtomatične sankcije za države s presežnim primanjkljajem

Merklova in Sarkozy sta danes v Parizu dorekla podrobnosti predlogov institucionalnih sprememb za okrepitev stabilnosti območja evra. Pismo s predlogi Pariza in Berlina bosta v sredo poslala predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu.

Voditeljema se zdi logično, da bi njune predloge kodificirali skozi spremembe pogodbe EU na ravni sedemindvajseterice. Če iz kakršnih koli razlogov to ne bi bilo hitro izvedljivo, pa sta absolutno odločna oblikovati posebno novo pogodbo, ki bi zavezovala zgolj 17 članic območja evra, a bila odprta tudi za prostovoljni pristop drugih članic EU.

S tem bi nova pravila dobila obliko okrepljenega sodelovanja znotraj unije in še poglobila fenomen t.i. Evrope dveh hitrosti. Tega se bojijo v članicah EU, ki še niso prevzele evra. Še posebej tiste, ki so zavezane v prihodnosti prevzeti skupno valuto, je namreč strah, da bodo odrinjene od odločanja o njihovi prihodnji usodi.

Merklova in Sarkozy sta tako dala jasen signal tistim članicam EU, ki niso v območju evra in bi želele postopek spreminjanja pogodbe pogojevati z zahtevami po spreminjanju drugih vidikov temeljnega pravnega dokumenta EU v lastno korist, da tega ne bosta tolerirala.

Med temi državami se je v zadnjih tednih izpostavljala prav Velika Britanija, saj je britanski premier David Cameron večkrat poudaril, da bi želel trenutno dolžniško krizo v območju evra in poglabljanje integracije znotraj območja skupne valute izkoristiti za prenos nekaterih pristojnosti nazaj na nacionalno raven.

Voditelja si želita, da bi članice evrskega območja dogovor o novih pravilih dosegle do marca in ga ratificirale do poletja, saj se zavedata, da je treba ukrepati hitro, zato da se obnovi zaupanje v evro in denarno unijo.

Kot je zatrdila Merklova, želita pod časovnim pritiskom dogovor doseči že na vrhu EU konec tedna v Bruslju in ob tem pridobiti tudi razumevanje Evropskega parlamenta, zato da ne bi bilo potrebno dolgotrajno spreminjanje pogodbe.

Po Sarkozyjevih besedah je njun cilj, da se s spremembami institucionalnih temeljev evrskega območja trenutna dolžniška kriza v območju skupne valute nikoli več ne ponovi.

Predlogi po Sarkozyjevih besedah predvidevajo avtomatične sankcije za države, katerih javnofinančni primanjkljaj bi presegel tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kolikor kot zgornjo mejo določa pakt o stabilnosti in rasti. Odločanje o kaznih bi se sprožilo avtomatično, odločitve pa bi bile sprejete s kvalificirano večino.

Najbolj so se pogledi Pariza in Berlina razlikovali glede vloge Sodišča EU pri nadzoru nad nacionalnimi fiskalnimi politikami in kaznovanju kršiteljic. Francija se je namreč bala izgube fiskalne suverenosti.

Merklova je zatrdila, da bo Sodišče EU lahko preverjalo skladnost z ustavno določenimi omejitvami zadolževanja in načeli izravnanega proračuna, ne pa nadziralo vsakega proračuna posebej. Prav tako sodišče ne bi moglo razveljaviti nacionalnih proračunov in tako posegati v suverenost držav.

Cilj Nemčije in Francije je, da vse članice območja evra določila o zgornji meji dolga in izravnanem proračunu vključijo v ustave, tako da bi lahko nad spoštovanjem teh načel bdela tudi ustavna sodišča.

Osrednja voditelja območja evra sta se strinjala, da skupne evrske obveznice nikakor niso rešitev za dolžniško krizo. Kot sta dejala, gre za komično zamisel, saj Nemčija in Francija ne moreta jamčiti za dolgove drugih, če ne moreta teh dolgov nadzirati.

Zavzela pa sta se tudi za to, da bi stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM), naslednik sedanjega začasnega sklada za zaščito evra (EFSF), začel veljati že prihodnje leto in ne šele leta 2013.

Prav tako sta zasebne upnike pomirila, da bo njihovo sodelovanje pri morebitnem reševanju dolžniških težav članic območja evra v prihodnosti urejeno v skladu z veljavnimi pravili Mednarodnega denarnega sklada (IMF), kar pomeni, da evrsko območje ne bo postavljalo novih manj ugodnih pravil.

S tem sta dala jasno vedeti, da območje evra nikoli več ne bo od zasebnih upnikov zahtevalo sodelovanja pri reševanju dolžniške krize, kot to velja v primeru Grčije.

Voditelja nameravata predlagati tudi mesečna zasedanja voditeljev držav in vlad območja evra, vse dokler trenutna kriza ne bo minila. Srečanja bi imela jasno določene tematike in bi se dotikala vseh nevralgičnih točk, ki tarejo gospodarstva evrske skupine – od brezposelnosti do konkurenčnosti. (sta)

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy se zavzemata za avtomatične sankcije za tiste članice območja evra, katerih javnofinančni primanjkljaj bi presegel tri odstotke BDP.