Od padca Berlinskega zidu je minilo že 22 let
V Nemčiji bodo danes obeležili 22. obletnico padca Berlinskega zidu, ki velja za enega najvidnejših simbolov konca komunističnih režimov v Vzhodni Evropi. Znotraj same Nemčije je poleg tega tlakoval pot združitvi tedaj ločene države, ki je bila uradno zaključena oktobra 1990.
Oblasti Nemške demokratične republike (NDR) so se leta 1961 odločile, da bodo eksodus svojih prebivalcev na Zahod poskusile končati tudi s fizično ločitvijo Berlina. Od 50. let prejšnjega stoletja do avgusta 1961 je namreč iz komunistične vzhodne Nemčije na Zahod pobegnilo 2,5 milijona ljudi.
Več kot 155 kilometrov dolg zid je dopolnjeval obsežen varovalni sistem iz bodeče žice, jarkov, opazovalnih stolpov ter stražarjev s psi. Okoliške prebivalce so izselili in razstrelili bližnje zgradbe, tako da je več deset metrov od zidu zevala praznina. V središču Berlina je zid med drugimi tekel v neposredni bližini slovitih Brandenburških vrat.
Za vzhodnonemške vojake, ki so stražili mejo, je veljal ukaz, da morajo preprečiti vsak poskus pobega, če ne drugače, s streli. V 28 letih obstoja zidu je pri poskusih prečkanja zidu glede na ugotovitve znanstvenikov umrlo najmanj 136 ljudi. Najodmevnejši je bil poskus pobega Petra Fechterja, ki je avgusta 1962 na očeh javnosti izkrvavel do smrti.
Padec Berlinskega zidu je predstavljal vrhunec v nizu dogodkov leta 1989, ki so naznanjali propad komunističnih držav. Tudi v sami NDR so se znanilci mirne novembrske revolucije pojavili že v začetku leta. Tako protesti kot prebegi na Zahod so v mesecih pred padcem Berlinskega zidu postajali vse bolj množični.
Pred natanko 22 leti je nato dokončno padla ena od meja, ki so ločevale ljudi, in Evropa je stopila korak bližje na poti k združeni celini. Slabo leto kasneje, 3. oktobra 1990 se je tudi končal proces združevanja Nemčije, ki je bila tako po 45 letih ločitve znova enotna, ta dan pa je postal državni praznik.(sta)
(foto: Wikipedia.org)
Turek že joika za starimi časi.