Kdo laže? Jure Cekuta pravi, da ni sodeloval pri “matrici vplivanja”, Finec Niittynen trdi drugače!

Nekateri mediji, med njimi tudi spletni portal Politikis.si so danes objavili t. i. štabni dokument finske Patrie, ki razkriva oceno finske Patrie o domnevnem vplivu njihovih lobistov na predstavnike politike in drugih institucij v Sloveniji.Gre za dokument posebnega načrta vodstva finske Patrie, ki ima oznako strogo zaupno. Tako imenovani štabni dokument, ki nosi naslov “Influental Matrix, Slo project” (matrica vplivanja) in datum 2. julij 2005, razkriva oceno finske Patrie o domnevnem vplivu njihovih lobistov na ministrstvo za obrambo, generalštab Slovenske vojske, predsednika države, premiera in celo na slovensko Katoliško cerkev.

Poslovnež Walter Wolf naj bi tako po podatkih iz dokumenta “pokril” predsednika države (takrat je bil to pokojni Janez Drnovšek), predsednika vlade (v dokumentu je kot predsednik vlade napisan Tone Rop, hkrati pa piše, da je predsednik vlade po volitvah Janez Janša), lokalno industrijo in ministrstvo za obrambo. Slikar Cekuta naj bi bil zadolžen za projektni tim na obrambnem ministrstvu in za štab Slovenske vojske, poleg tega pa naj bi imel vpliv tudi pri premieru in predsedniku republike.

Prvi osnutek načrta, ki ga je za Patrio s pomočjo avstrijskega poslovneža in lobista Wolfganga Riedla sestavljal uslužbenec podjetja Reijo Niittynen, je nastal že leta 2004. Nato pa je dokument, glede na informacije, ki mu jih je dostavljal Riedl, sproti dopolnjeval. Kot je razvidno iz spremnega teksta k dokumentu, pa naj bi Niittynen pri iskanju informacij pomagal tudi slikar Jure Cekuta. Niittynen namreč v spremnem tekstu zapiše, da podatki v matrici vplivanja temeljijo tudi na poročanjih Cekute.

Cekute sicer ni med peterico obtoženih v zadevi Patria. Že po zaslišanju, ki so ga 16. oktobra 2009 v Ljubljani opravili finski preiskovalci, pa je zanikal, da bi pomagal pri nastajanju matrice vplivanja. Na vprašanje, za kaj je od poslovneža Wolfganga Riedla dobil 340.000 evrov, pa je tedaj odgovoril, da je “samostojni ustvarjalec na področju kulture, nisem vključen v nobeno stranko, v nobeno podjetje in nisem dolžan dajati poročil o mojih dohodkih”. Obenem je tedaj zatrdil, da matrica vplivanja “verjetno ne obstaja”.

Tudi danes je Cekuta za STA zanikal, da bi sodeloval pri nastanku dokumenta. Na vprašanje, kako komentira javno objavo dokumenta, je odgovoril, da “tako kot takrat” in da nima nobenih drugih komentarjev. O tem, da je dokument vendarle prišel v javnost in da torej obstaja, pa je dejal: “Že mogoče, samo ne z moje strani”.

Poudaril je, da je slikar, umetnik. “Ne pišem dokumentov,” je zatrdil. Na podvprašanje, ali torej zanika lobiranje v Sloveniji, saj je iz dokumentov videti, da naj bi imel precejšen vpliv, pa je odvrnil, da bi bilo “smešno, če bi morali umetniki pa slikarji urejati take stvari”.

Je pa z vsebino matrice vplivanja seznanjen Andrej Kac, odvetnik Walterja Wolfa. Na vprašanje, ali ima lahko njegova vsebina kakršen koli vpliv na sojenje v zadevi Patria, ki se začne 5. septembra, pa je odvrnil, da je za njegovo stranko dokument irelevanten. Štabni dokument po njegovih besedah z očitki nima nobene neposredne zveze, zato ga tudi ne more umestiti v strategijo obrambe. “Moja stranka nikoli ni bila v strukturi niti se ji ne očita, da je bila v strukturi. Očita se ji nekaj popolnoma drugega,” je za STA pojasnil Kac.

Sojenje obtoženim Janezu Janši, Jožetu Zagožnu, Walterju Wolfu, Ivanu Črnkoviču in Antonu Krkoviču se sicer začne 5. septembra. Po skorajšnjem odhodu tožilke Branke Zobec Hrastar s tožilstva bo tožilstvo v zadevi Patria zastopal vrhovni tožilec Andrej Ferlinc, ki pa naj bi po poročanju portala Požareport pripravljal spremembe obtožnega predloga.

So pa na vrhovnem državnem tožilstvu za STA medtem pojasnili, da Zobec Hrastarjeva za zdaj ostaja na tožilstvu, saj odstopne izjave še ni podala, z današnjim dnem pa je odšla na letni dopust. Po podatkih tožilstva namerava izkoristiti celoten dopust.

No, avtor knjige Od partije do Patrie Dejan Kaloh je v svojem delu dodobra razgrnil Cekutino vlogo pri štabnem dokumentu. Z dovoljenjem avtorja objavljamo ključen del v kontekstu Cekutinega najnovejšega sprenevedanja:

“Štabni dokument, ki je bil sestavljen po informacijah Jureta Cekute (to je bilo v tem dokumentu tudi navedeno), je bil napisan tako, da se je iz njega lahko razbralo, kot da je prejšnji sistem, kjer je bila vključena vladna komisija, ki je soodločala o posamezni nabavi orožja, še vedno aktualen. V korespondenci med lobisti in Patriinimi uslužbenci je bilo zaznati, da prvi še vedno govorijo o nekem vladnem organu, ki na najvišji instanci potrjuje posamezne nakupe orožja. Takšna komisija je v letu 2004, ko je Slovenija vstopila v Nato, prenehala delovati. Tudi finski preiskovalci so bili na nek način zavedeni, saj so na zaslišanju Janši postavljali vprašanja, ki so nakazovala, da verjamejo, da je o nakupu patrij odločala vlada. Vlada o tem vsekakor ni odločala, odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika in podpis pogodbe o nakupu patrij je bila izključno v rokah Ministrstva za obrambo. Cekuta je torej Patrio zalagal z neažurnimi informacijami.    

 Riedl je po vložitvi svoje civilne tožbe zoper Patrio na okrožno sodišče v Helsinkih povedal, da je Cekuti dobri dve leti in pol (od maja 2004 do decembra 2006) na osnovi svetovalne pogodbe plačeval 4.000 evrov mesečno. Predmet pogodbe je bil »promocija Patrie v Sloveniji«. Cekuta je od Riedla oziroma s strani Riedlovega podjetja Riedl Handelsgesellschaft m.b.H. prejel še 340.000 evrov, ker naj bi mu Cekuta dobro svetoval na področju protidobav. To nakazilo je Cekuta dobil na svoj račun 6. februarja 2007, torej v obdobju, ko sta si tudi Wolf in Riedl izmenično (zaradi domnevne) pomote nakazovala milijone evrov sem ter tja. Kasneje je Mladina poročala, da je Cekuta neposredno od Patrie dobil 72.000 evrov, preostali znesek pa od Riedla, skupno 461.000 evrov. Tukaj se medijska poročanja o Cekutinem skupnem zaslužku razlikujejo, a če smo še mi malo pavšalni kot slovenski novinarji, lahko rečemo, da je umetnik in slikar Cekuta za svoje svetovanje Patrii pospravil okoli pol milijona evrov.

Cekuta je ob Riedlovem razkritju njegove soudeležbe pri poslu s Patrio svojo retoriko povsem spremenil. Takoj se je videlo, da zna Cekuta biti tudi zelo političen: »Doslej sem govoril, da nisem povezan z nobenim umazanim poslom, z nobenimi podkupninami. Tega glede nakazila pa ne bi komentiral. Bodo že policisti, ki to preiskujejo, povedali.« Cekuta je med vrsticami očitno hotel povedati, da si je teh nekaj stotisoč evrov zaslužil pošteno, ni pa hotel povedati na kakšen način oziroma ni hotel potrditi niti Riedlovih besed o njunem medsebojnem uspešnem sodelovanju. Njun poslovni in siceršnji odnos se je ob vse obsežnejši kriminalistični preiskavi in ob vse jasnejši sliki glede finančnih manevrov med Patrio in posredniki (Riedl) ter vsemi drugimi Patriinimi svetovalci (Cekuta, Wolf, Leban) začel opazno krhati. Riedl je začel celo namigovati, da obstaja možnost, da bi lahko Cekuta s Patrio delal tudi mimo njega in samo za svoj žep.

V javnost pa je medtem pricurljala novica, da se je Cekuta potem, ko so se začeli preiskovalci ukvarjati z domnevno korupcijo v slovensko-finskem poslu z oklepniki, večkrat oglasil na Dunaju pri Riedlu in ga naprošal, da naj kriminalistom razloži, da njegova nakazila izvirajo iz nakupa slik. Riedl je take Cekutine prošnje kategorično zavrnil. Cekuti je očitno tekla voda v grlo. Njegovih prstnih odtisov je bilo vse več: na Patriinem štabnem dokumentu, na transakcijskih računih in v drugih notranjih dokumentih Patrie. Utapljajoči pa imajo neko skupno lastnost; v paniki začnejo potapljati vse pred seboj. Tako je tudi Cekuta začel obtoževati vse povprek. Začel je denimo trditi, da so ga finski kriminalisti na njegovem zaslišanju največ spraševali o »transakcijskih manevrih v SDS«. To lažnivo teorijo je  kasneje dodobra nadgradil Delov novinar Dejan Karba in si s to lažjo do konca prestrelil obe svoji novinarski koleni.  

Je mar mogoče, da je neki celjski slikar imel za »norca« tako Patrio kot Riedla, ko se je igral vsemogočega orožarskega lobista, ki ima veze in poznanstva na vseh koncih in krajih v Sloveniji? In da je prefinjeno izkoristil tudi bivšega vodjo logistike na obrambnem ministrstvu Petra Zupana, ki mu je dostavljal za Patrio ključne dokumente, Cekuta pa je na ta račun mastno zaslužil? Čisto možno… Vmes pa je Cekuta le priznal in delno razkril, da je bila njegova naloga pri projektu nakupa patrij povezati določene ljudi in Patrii »pokazati, kje je obrambno ministrstvo«. »Ko sem dobil povabilo, sem nekaj časa premišljeval, nato sem si rekel: to smem, to zmorem, to bom. In sem podpisal pogodbo. Takrat mi je bilo predstavljeno, da je vozilo Patrie najboljše v svojem razredu, in zaradi tega sem verjel, da bo na razpisu izbrana Patria, pri čemer sem krasno zaslužil. Če ne bi jaz, bi pa poklicali kakšnega drugega Janeza in bi ta delal namesto mene,« se je na koncu že čisto apatično šalil Cekuta.”

Novo vprašanje, ki se ob objavi matrice vplivanja spet pojavlja je: zakaj Cekuta še vedno trdi, da ni imel nič pri štabnem dokumentu Patrie? Gre za vzajemno ščitenje hrbtov, o čem smo že pisali v zgoraj linkanem članku?(sta/ured)

Celjski slikar Jure Cekuta – Jurček po objavi matrice vplivanja: “Jaz sem slikar, umetnik, se spomnite? In slikam. Ne pišem dokumentov.” No, Finec Niitynen trdi drugače.

Foto: mediaspeed.net