Janez Janša: v času Demosa so komunisti rdečo barvo spremenili v modro!

Predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle je opozoril na poskuse zamegljevanja dogodkov okoli osamosvajanja Slovenije. Zato si želi, da bi prihodnje generacije vedele, za kaj se je pri osamosvajanju Slovenije šlo in kdo je bil nosilec tega projekta. “Bili smo sposobni epohalnih sprememb. Danes očitno tega Slovenija ni sposobna, leta 1991 ni bilo konec zgodovine. Pred nami so izzivi, za katere je treba najti rešitve,” je dejal Peterle.

Kot pravi, sprememba oblasti ni samo tehnično vprašanje, ampak je v Sloveniji še vedno paradigmatsko vprašanje. “In ko govorimo o bodoči zmagi, ne gre za romantiko in ne za ideologijo, gre spet za vprašanje, kako in katere skupne cilje bomo postavili za našo politično prihodnost,” pravi. Dejal je tudi, da je Demosova vlada v tistih letih dokazala, da misli na vse. “Nismo se osamosvajali samo za eno politično opcijo ali za kakšno posebno ime,” je povedal. Za prihodnost pa pravi, da ne vidi boljšega navdiha za tisto, kar se mora v Sloveniji še zgoditi, kot je navdih slovenske pomladi.

Tedanji obrambni minister Janez Janša pa opozarja, da se je po rezultatu plebiscita za osamosvojitev Slovenije začel boj za interpretacijo. “Tisti, ki je imel močnejše zvočnike, je stvar peljal v smer, da slovenska osamosvojitev ni bila toliko realno, ampak bolj operetno dejanje,” je dejal. Ko je Demos nastopal z jasnim programom suverenosti in demokratizacije, so komunisti spremenili rdečo barvo v modro. Osamosvojitev za njih ni bila opcija – naj se Jugoslavija kot celota demokratizira in gre takoj v Evropo, se je spomnil Janša. A po njegovih besedah je bilo jasno, da niti demokratična Jugoslavija še najmanj 40 let ne bi šla v Evropo, in jasno je bilo, da to ni nobena alternativa. Kljub temu zavedanju so jo komunisti vseeno na veliko propagirali kot alternativo, po volitvah pa barvo in plakate hitro poskrili, je dodal.

Vzporednico med časom osamosvajanja in sedanjostjo je Janša povezal tudi glede opozoril glede odsotnosti alternative v državi. Z opozorili, da ni alternative za vodenje države, se po njegovem mnenju skuša dajati ljudem vtis, da ni niti treba menjavati vlado in iti na predčasne volitve. Ta formula se je po njegovih besedah uporabljala že ob osamosvajanju Slovenije, ko se je iskala politična alternativa, novi obrazi, ko so nekateri “ponujali” nerealno alternativo brez osamosvojitve in z vstopom Jugoslavije v Evropo.

Tudi Peterle se je odzval na nekatere trditve, da so vsi politiki enaki. “Če bi bili leta 90 vsi enaki, ne bi naredili nove države. Če pa bi bili danes vsi enaki, ne bi bili v takšni državi, v kakršni smo,” je dejal.

Članom predsedstva v času osamosvajanja države Ivan Oman pa je opozoril, da se velikokrat romantično govori o enotnosti Slovencev pred 20. leti in sedanji razdeljenosti. Kot pravi, se sedaj pozablja, se je bilo treba takrat za enotnost potruditi, saj da so bile politične ovire velike.

Po mnenju urednika zbornika in evropskega poslanca Milana Zvera ima publikacija posebno poslanstvo, saj bo lahko služila kot vir za tuje zgodovinarje, politike in druge. Zbornik je namreč dvojezičen, preveden je tudi v angleščino. “Ko danes prebiramo tuja dela, ki zadevajo dogodke izpred 20 let, večkrat zasledimo zelo površno oceno o Sloveniji, saj ni dovolj primarnih virov,” je dejal. Poleg tega opozarja, da brez temeljitih in dobrih učbenikov ter spremenjenih učnih načrtov ne bomo poznali niti sami svoje najnovejše zgodovine. Vsaki slovenski knjižnici (ki jih je 273) bodo podarili en izvod, saj je poznavanje slovenske osamosvojitve med mladimi generaciji po raziskavah katastrofalno – bolje poznajo francosko revolucijo kot rojstvo lastne države, je še pojasnil Zver.Poleg vsake splošne knjižnice v Sloveniji bo zbornik prejelo še 12 bibliobusov. (sta/ured)

Avtorji prispevkov v zborniku Dvajset let samostojne Slovenije so Janez Janša, Igor Bavčar, Lojze Peterle in Ivan Oman.

Foto: arhiv Politikis.si