(Dušan Keber in Darko Nikolovski v ustavni akciji) Na ustavno sodišče dve pritožbi zaradi domnevne kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev zaradi angažmaja akterjev iz izraelske Black Cube
Skupina tridesetih vidnih državljanov na čelu z Dušanom Kebrom se je zaradi domnevne kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev odločila za pritožbo na ustavno sodišče. Razloge bodo predstavili na dopoldanski novinarski konferenci. Zaradi vpliva tujih obveščevalnih služb na volitve pa bo ločeno pritožbo vložil tudi Darko Nikolovski.
Glasbenika in režiserja Nikolovskega, ki je marca kandidiral za poslanca na listi Svobode, pri vložitvi ustavne pritožbe podpirajo tudi v tej stranki. Kot so pojasnili za STA, pa stranka ni vlagatelj pritožbe.
Na čelu skupine tridesetih sopodpisnikov prve ustavne pritožbe pa je Keber, sicer nekdanji minister za zdravje, zadnja leta pa aktiven v različnih državljanskih ali nevladnih iniciativah.
Med podpisniki vložene pritožbe so poleg Kebra še Sanja Fidler, Vesna Vuk Godina, Spomenka Hribar, Matjaž Hanžek, Hajdeja Iglič, Polona Jamnik, Janez Jančar, Bogomir Kovač, Tamara Lah, Bojana Leskovar, Leon Magdalenc, Svetlana Makarovič, Janez Markeš, Vlado Miheljak, Vinko Möderndorfer, Boris A. Novak, Dragan Petrovec, Dušan Plut, Božo Repe, Rudi Rizman, Blaž Rozman, Renata Salecl, Svetlana Slapšak, Slavko Splichal, Darko Štrajn, Matej Šurc, Niko Toš, Boris Vezjak, Slavoj Žižek.
Zadnji del volilne kampanje pred marčnimi parlamentarnimi volitvami je namreč močno zaznamovala anonimna objava na skrivaj posnetih pogovorov z vidnimi Slovenci, ki so jih zvabili na lažne poslovne sestanke. Način, kako je do tega prišlo, je soroden z načinom, ki se ga poslužuje zasebna tuja obveščevalna služba Black Cube, katere predstavniki so se mudili tudi v Sloveniji, med drugim tudi na sedežu SDS. Zato je del politike in civilne družbe ocenil, da je prišlo do tujega vpliva na marčne parlamentarne volitve.
Skupina državljanov na čelu z Dušanom Kebrom je pritožbo na ustavno sodišče zaradi domnevne kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev vložila, saj ocenjuje, da je bilo v volilni proces “poseženo na način, ki ga demokratična država ne sme spregledati”. Zaupanje v svobodne volitve pa je pogoj za legitimnost demokratične oblasti, menijo.
“Volitve niso samo tehnično dejanje oddaje in štetja glasov. So celoten proces, v katerem mora biti volivcem zagotovljeno, da voljo oblikujejo svobodno, brez prikritih pritiskov, nezakonitih metod in nedovoljenega vplivanja. Zato za presojo svobodnih volitev ni pomembno le, ali so bili glasovi pravilno prešteti, temveč tudi, ali so bili pogoji za oblikovanje volilne volje pošteni in zaščiteni,” je v sporočilu za javnost poudarila skupina državljanov.
Menijo namreč, da javno znane okoliščine in izjave najvišjih državnih organov kažejo na “možnost organiziranega in prikritega tujega vplivanja na volilni proces”. Pri tem pa so poudarili, da vprašanje prikritega tujega vplivanja na volitve ne sme ostati samo predmet političnih razprav, medijskih komentarjev ali predkazenskih postopkov. “Gre tudi za ustavnopravno vprašanje, ali je bila volilna pravica državljank in državljanov dejansko zavarovana,” so navedli.
“Če bi se izkazalo, da je bilo oblikovanje volilne volje sistematično prizadeto s prikritim tujim vplivanjem, bi moralo ustavno sodišče presoditi, ali so bile volitve še vedno svobodne v ustavnem pomenu te besede. Če pa se bo izkazalo, da je bil volilni proces prizadet do te mere, da ni več mogoče govoriti o svobodnih volitvah, mora država imeti pravni odgovor na ta položaj,” so še opozorili.
Skupina skoraj 30 vidnih državljanov, ki pričakujejo, da bo ustavno sodišče zadevo obravnavalo prednostno, sicer ne zatrjuje, da morajo ustavni pravniki ugotavljati kazensko odgovornost posameznikov, saj je to naloga policije, tožilstva in rednih sodišč. Prav tako ne zatrjujejo, da so vsa dejstva že dokončno ugotovljena, so dodali v sporočilu.