Zdravje kot strateški motor prihodnosti Slovenije

Na 14. strateški konferenci Vrednost inovacij, ki jo je v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije organiziral Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, so strokovnjaki enotno poudarili: zdravje mora postati osrednji element družbenoekonomskega napredka Slovenije.

Klinični psiholog, dr. Aleksander Zadel, je na konferenci opozoril na neskladje med vrednoto zdravja in vsakdanjim ravnanjem Slovencev: »Slovenci zdravje postavljamo visoko na lestvici vrednot, a naše vsakdanje vedenje pogosto tega ne kaže. Natančno vemo, kaj bi bilo prav, a ravnamo drugače. Predavanje raziskuje psihološki mehanizem te razpetosti skozi teorijo izbire, pri čemer pokaže, kako odločitve posameznika odsevajo v družbeni realnosti in kako z družbenimi podsistemi skupaj oblikujemo kulturo pasivne odgovornosti do zdravja.«

Kako pomembna je dolgoročna investicija v zdravstvo pa je poudarila izr. prof. dr. Petra Došenović Bonča iz Ekonomske fakultete. Izpostavila je njegov vpliv na produktivnost, družbeno kohezijo in intelektualni kapital: »Učinkovito in uspešno zdravstvo neposredno in posredno izrazito vpliva na ekonomsko blaginjo naše družbe. Zahteva sicer občutne investicije, ki pa se preko boljših zdravstvenih izidov in s tem boljšim počutjem posameznikov več kot povrnejo z višjo produktivnostjo, krepitvijo intelektualnega kapitala in družbeno kohezijo, kar zdravstvo umešča med ključna gonila vzdržnega dolgoročnega razvoja.«

Na okrogli mizi »Zdravje in gospodarstvo – skupna pot do družbene blaginje?« so o glavnih tematikah konference razpravljali predstavniki zdravstva, gospodarstva in državnih institucij. Barbara Gnilšak, direktorica pravne službe na GZS, je poudarila podporo gospodarstva rešitvam za zmanjšanje bolniških odsotnosti, mag. Vlasta Mežek, generalna direktorica Direktorata za dostopnost in ekonomiko na Ministrstvu za zdravje, pa je izpostavila potrebo po strateških vlaganjih v inovacije, digitalizacijo in dostopnost storitev. Poleg njiju sta pri razpravi sodelovala še izr. prof. dr. Branko Gabrovec ter izr. prof. dr. Petra Došenovič Bonča, okroglo mizo pa je povezoval prof. dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede in partner v agenciji Herman & partnerji.

Konferenca se je zaključila s pozivom k prehodu iz silosnega financiranja v celovite analize ekonomskega bremena bolezni in dolgoročne projekcije potreb. Kot je povzel Verčič, je zdravstvo strateška infrastruktura prihodnosti.

S konkretnimi predlogi, kot je uvedba sistematičnega spremljanja input-output analiz v zdravstvu za pet terapevtskih področij z največjo porabo zdravstvenega proračuna, Slovenija stopa na pot družbenoekonomskega razvoja, odpornosti in blaginje.