Šef Fed-a Powell ne popušča, v septembru bi ključno obrestno mero zvišal še za 0,75 odstotne točke
Četudi se je inflacija julija v ZDA upočasnila, bi bilo septembra primerno novo zvišanje ključne obrestne mere za 0,75 odstotne točke, je v težko pričakovanem govoru v Jackson Holu dejal predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jerome Powell. Ukrepi bodo prizadeli družine in podjetja, a bi bilo neukrepanje še nevarnejše, je menil.
Powell v današnjem nastopu na konferenci centralnih bank v zvezni državi Wyoming ni pustil dvoma o nadaljnjem zaostrovanju denarne politike in je napovedal “silovito” ukrepanje, saj spopada z inflacijo ni konec, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Vzpostavljanje cenovne stabilnosti bo trajalo nekaj časa, od nas pa zahteva uporabo orodij, da uravnotežimo povpraševanje in zaloge,” je pojasnil.
Potem ko so skromni znaki upočasnjevanja rasti svetovnega gospodarstva in umirjanja rasti cen življenjskih potrebščin na finančnih trgih vzbudili upanje, da bo zviševanje obresti v prihodnje manj ostro, je predsednik Feda s temi željami pometel.
Denarna politika mora biti za dosego cilja, to je, inflacijo vrniti nazaj na ciljno raven dveh odstotkov, “ustrezno restriktivna”, je poudaril.
Fed je sicer ob inflaciji, ki se že nekaj časa vrti na ali blizu 40-letnega vrha, ključno obrestno mero od marca zvišal že štirikrat, junija in julija po 0,75 odstotne točke, kar se v ZDA ni zgodilo že od zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja. Trenutno je tako ključna obrestna mera na ravni med 2,25 in 2,50 odstotka.
Powell je ponovil, da bi bilo septembra primerno novo zvišanje za 0,75 odstotne točke. Za zdaj ga niso prepričali niti najnovejši podatki, da so ZDA julija glede na meritve s kazalnikom PCE, ki se naslanja na zasebno potrošnjo, na mesečni ravni zabeležile 0,1-odstotno deflacijo, na letni ravni pa upočasnitev inflacije s 6,8 na 6,3 odstotka.
“Nižje številke za julij so dobrodošle, enomesečno izboljšanje pa je premalo, da bi bili lahko samozavestni, da se inflacija znižuje,” je opozoril. “Obdržati moramo trenutno politiko, dokler delo ne bo končano,” je zatrdil.
Zaveda se, da se bo rast največjega gospodarstva na svetu posledično za nekaj časa ohladila in da bo posledice utrpel tudi zdaj močan trg dela. A to so “nesrečni stranski učinki spopada z inflacijo”, je navedel.
Četudi bo krotitev inflacije zadala udarce ameriškim družinam in podjetjem, bi imel neuspeh v boju z inflacijo še bolj škodljive posledice, je sklenil.