Protitobačni zakon v praksi kliče po izboljšavah
Število kadilcev v Sloveniji se je po začetnem upadu, ki je bil posledica v letu 2007 sprejete strožje protikadilske zakonodaje, lani že spet povečalo. Kadi četrtina starejših od 15 let. Pokazale so se že tudi določene težave v izvajanju zakona, zato se množijo pobude za novelacijo zakona, pravi Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje.
Zdravstveni in tržni inšpektorji, ki nadzorujejo tudi izvajanje protitobačne zakonodaje, v praksi ugotavljajo težave. Zakon v nekaterih točkah ni dovolj jasen, pravi Petričeva. Zdravstvena inšpektorica Andreja Mojšterc je na današnjem strokovnem srečanju pred svetovnim dnevom brez tobaka izpostavila na primer definicijo v zakonu, kaj je javni prostor, kjer se po zakonu ne sme kaditi, kaj je zaprt prostor v lokalu, kaj vse spada pod območje šole, kjer se torej ne sme kaditi.
Na ministrstvu za zdravje tako že nekaj časa prejemajo pobude za spremembe protitobačne zakonodaje. Civilna družba po besedah Petričeve med drugim predlaga uzakonitev generične embalaže tobačnega izdelka, slikovna opozorila na škatlicah s tobačnimi izdelki in drugo. Podobni predlogi se pojavljajo tudi na mednarodni ravni.
Med predlogi, o katerih razpravljajo na ministrstvu, je tudi prepoved kajenja v avtu, zlasti če je v njem tudi otrok. Kot pravi Petričeva, gre tu za vprašanje zbranosti voznika med vožnjo, če kadi, zato bi to uredili v prometni zakonodaji.
Predvsem pa se mnogi zavzemajo za popolno prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov na prodajnih mestih. “Ali je res lahko prodajno mesto tobaka vsaka prodajalna česar koli? Včasih je težje kupiti kruh kot pa tobačni izdelek,” je opozoril predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Slovenijo Marjan Ivanuša.
Ob tem je opozoril na poveden statistični podatek, da bo v prihodnjem desetletju v prometnih nesrečah umrlo toliko ljudi, kot jih samo v enem letu umre zaradi tobaka.
Predstavnik mladinskega združenja Brez izgovora Jan Peloza pa je opozoril na agresivnost tobačne industrije in tudi njeno brezbrižnost za morebitne kazni. Globa za nedovoljeno oglaševanje tobačnih izdelkov znaša 2000 evrov, če jo plačajo v osmih dneh, se prepolovi. “Tisoč evrov pa je znesek, ki ga tobačna industrija v enem letu zasluži od enega kadilca. Torej se jim splača tudi plačati kako kazen za nedovoljene načine oglaševanja,” komentira Peloza.
V torek obeležujemo svetovni dan brez tobaka, ki ga je WHO razglasila leta 1987. “Da tobak ubija, vemo že vsaj 40 let. A prav toliko je svet potreboval, da je sprejel prve zakonske omejitve,” je danes dejala Petričeva.(sta)
*Fotografija je simbolična