Na razpravi Nove univerze o depolitizaciji vladavine prava v Evropski uniji
Vladavina prava je ena od predpostavk pravičnosti v politični skupnosti, a je ponekod sama postala instrument političnega obračunavanja, so ugotavljali govorci na akademskem forumu Nove univerze o depolitizaciji vladavine prava v Evropski uniji. Pri tem so opozorili tudi na napačno oziroma poenostavljeno dojemanje, kaj vladavina prava sploh je.
Vladavina prava bi sama morala biti garant poštenosti političnega boja, vendar “se v določenih ozirih sama spreminja v instrument teh istih političnih obračunov”, je izpostavil rektor Nove univerze Matej Avbelj.
Ko se to zgodi, pa se zastavi ključno vprašanje, kako depolitizirati vladavino prava, da bo ta zares lahko opravljala svoje poslanstvo zagotavljanja nesamovoljnega ravnanja tako držav članic kot celotne EU, je dodal Avbelj.
Pravnik Peter Jambrek je opozoril, da se zlasti v času, odkar je Slovenija prevzela predsedovanje Svetu EU, pod frazo vladavine prava skoraj arbitrarno razpravlja o marsičem.
“Vladavina prava je postala neko sredstvo političnega diskurza, ki se odvija na mednarodnih in nacionalnih političnih forumih,” je ocenil Jambrek.
Kot je dodal, je treba pri politizaciji vladavine prava imeti v mislih izkušnjo srednje- in vzhodnoevropskih članic EU s polstoletnim totalitarizmom. Politične stranke, ki so se oblikovale v totalitarnem sistemu in so preživele tranzicijo ter lustracijo, zdaj “preživljajo novo lustracijo kot članice socialdemokratske parlamentarne skupine v EU, ki ima nalogo, da njihovo komunistično preteklost lustrira”.
Vrhovni sodnik Jan Zobec je opozoril na težave pri razločevanju med pojmoma vladavine prava in pravne države. Koncept pravne države tako ločuje pravo kot produkt države, medtem ko vladavina prava izhaja iz premise ločenosti države in prava. V konceptu vladavine prava je močno, neodvisno sodstvo, medtem ko je pri pravni državi sodstvo hierarhično urejeno.
Po besedah asistentke na Novi univerzi Maje Cigoj je načelo delitve oblasti v posameznih nacionalnih sistemih držav EU izvedeno v različnih oblikah in temu Sodišče EU ne nasprotuje. “Kar pa je vsem nacionalnim sistemom skupno, je to, da morajo zagotoviti neodvisnost sodne veje oblasti in na sistemski ravni preprečevati posege politike v sodstvo,” je navedla.
Državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Katja Triller Vrtovec pa je opozorila, da uredba, ki pogojuje dodelitev evropskih sredstev z vladavino prava, predvideva le glasovanje držav članic o predlogu komisije, koliko “odrezati” posamezni članici, predpostavlja pa, da verjamemo, da je prišlo do kršitve vladavine prava.
Kot je spomnila Triller Vrtovčeva, uredbo zdaj izpodbijajo pred Sodiščem EU. Sama je sicer dodala, da “ni nujno, da je vsak poskus reforme v pravosodju že poseg v neodvisnost sodstva”.