V noveli zakona o lekarniški dejavnosti poslanci prepoznali tako dobre kot slabe rešitve
Državni zbor je danes opravil prvo obravnavo novele zakona o lekarniški dejavnosti, s katero v SMC predlagajo spremembo meril za oblikovanje lekarniške mreže na primarni ravni. Med poslansko razpravo je prevladala ocena, da novela prinaša tako dobre kot slabe rešitve. O primernosti zakonskega predloga za nadaljnjo obravnavo bo DZ odločal v četrtek.
V SMC so novelo zakona o lekarniški dejavnosti vložili v parlamentarno proceduro februarja letos. Po besedah Dušana Verbiča predlagajo poseg v ureditev lekarniške mreže na primarni ravni, ki bi vsem uporabnikom zagotovil enakopraven dostop do storitev. Kot eno od meril za oblikovanje mreže bi tako dodali število prebivalcev ter dnevnih in sezonskih migrantov na območju delovanja lekarne.
Novela prinaša tudi možnost, da se lahko s soglasjem ministrstva za zdravje odprejo nove lekarne oziroma podružnice tudi na razdalji, krajši od 400 metrov, na urbanih območjih in vsaj pet kilometrov na drugih, če to narekujejo potrebe prebivalstva.
V SMC predlagajo tudi odpravo omejitve soustanavljanja javnih lekarniških zavodov samo na sosednje občine, pred ustanovitvijo pa bi po noveli občine morale sprejeti sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih glede zavoda.
Prav tako novela odpravlja omejitev, da direktor javnega zavoda ne sme biti član sveta drugega lekarniškega, zdravstvenega ali socialnovarstvenega zavoda. V zakon o lekarniški dejavnosti bi predlagatelji novele vnesli tudi določbo, da lahko javni lekarniški zavod ustanovi organizacijo, katere temeljna dejavnost je dobava zdravil. S tem bi odpravili prepoved vertikalnega povezovanja.
Branko Simonovič (DeSUS) je napovedal, da v njihov poslanski skupini novele ne bodo podprli. Ocenil je, da zakonski predlog bistveno posega v zdajšnjo ureditev lekarniške dejavnosti, ki pa je po mnenju številnih ustrezna. Proti noveli se je izrekel tudi Jani Ivanuša (SNS), ki meni, da novela namesto uporabnikov daje v ospredje kapital.
Izrazito kritično oceno novele je bilo slišati iz Levice. Po besedah Mihe Kordiša gre namreč “za populističen predlog, ki je prestreljen z lažmi”, prinaša pa škodljivo amerikanizacijo lekarniške dejavnosti. Nasprotno pa je Branislav Rajić (NeP) ocenil, da bi predlagane rešitve zmanjšale izdatke javne zdravstvene blagajne.
Jožef Lenart je v imenu poslanske skupine SDS napovedal podporo nadaljnji obravnavi novele, čeprav ta poleg dobrih prinaša tudi slabe rešitve. Izrazil je skrb, da bi sprejetje novele v zdajšnji obliki spodbudilo selitev lekarn v urbana središča, kar bi prizadelo manjše lokalne skupnosti.
Tudi Bojana Muršič (SD) je ocenila, da novela favorizira mestne občine. Pri tem se je zavzela z krepitev dostopnosti javne lekarniške mreže. Po mnenju Janija Möderndorferja (LMŠ) pa je bojazen, da bi se lekarne po novem odpirale le še v mestih, povsem odveč.
Iva Dimic (NSi) je poudarila pomen enakopravnega dostopa vseh državljanov do zdravil ne glede na to, ali zdravila zagotavlja javni lekarniški zavod ali koncesionar. Po njenih besedah so zato razlikovanja v prid javnih zavodov neutemeljena.
Pri sprejemanju zakonodaje na področju lekarniške dejavnosti je treba venomer imeti v mislih, da lekarne niso za to, da ustvarjajo dobiček, temveč da prispevajo k javnemu zdravju, pa je v poslanski razpravi opozoril Andrej Rajh (SAB).
Današnje prve obravnave novele zakona o lekarniški dejavnosti se ni udeležil noben predstavnik vlade.
Sicer je ustavno sodišče novembra 2020 ugotovilo, da je v neskladju z ustavo določba zakona, da se koncesija za izvajanje lekarniške dejavnosti lahko podeli zgolj za časovno omejeno obdobje, do največ 30 let. Protiustavnost mora DZ odpraviti v enem letu, a se novela tega vprašanja ne loteva.
Do zakonskega predloga iz vrst SMC so kritični v Lekarniški zbornici Slovenije, saj bi novela po njihovem mnenju škodljivo posegla v dobro urejeno lekarniško mrežo. Kot so že pred časom ocenili, je zdajšnji zakon o lekarniški dejavnosti ustrezen, saj vsem uporabnikom omogoča dober dostop do kakovostnih zdravil in storitev, farmacevtskim podjetjem pa neodvisnost.
V zbornici so kritični tudi do predvidene odprave omejitve soustanavljanja javnih lekarniških zavodov samo na sosednje občine. Menijo namreč, da morajo biti izvajalci lekarniške dejavnosti vezani na določeno regijo.