Kako povečati delež slovenske hrane v gostinstvu in turizmu

Predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, Turistično gostinske zbornice Slovenije in Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije so ustanovili delovno skupino, ki bo skrbela za izvajanje podpisanega Memoranduma o sodelovanju in vzpostavitvi medsektorske verige vrednosti živilsko predelovalnega sektorja, gostinstva in turizma. Sodelovanje sektorjev sta podprli tudi predstavnici Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Partnerstvo po njunem mnenju krepi napredek in razvoj vseh sektorjev in je za pristojna ministrstva zelo dobrodošlo. Tako bodo ministrstva lažje in hitreje oblikovala ustrezne ukrepe, saj bodo dobila usklajene predloge za spodbude gospodarstvu. Izpostavljena je bila tudi Zelena shema slovenskega turizma, ki je ena od shem za spodbujanje in prepoznavanje lokalnega bogastva Slovenije. Zeleno okrevanje in rast s trajnostno, lokalno  proizvodnjo in distribucijo hrane in pijač tudi v slovenskem gostinstvu in turizmu ob spoštovanju okolja in družbe na vseh področjih trajnostnega razvoja je tudi glavno vodilo in cilj sodelovanja vseh udeleženih sektorjev v delovni skupini.

Razvojne rešitve za prihodnost

Delovna skupina je namreč že pripravila prve predloge za pomoč, obnovo in razvoj gostinstva, turizma in celotne dobaviteljske verige po epidemiji koronavirusa. »Nujno je usmeriti fokus na mikro in mala podjetja, ki so v največji stiski in jih mnoge vladne pomoči ne zajamejo. Podaljšanje ukrepov, dodatna nova oblika pomoči je potrebna, da bo ponovni zagon sploh možno izpeljati,« je poudaril Blaž Cvar, predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije. Izpostavil je tudi problem odhajanja kakovostnih kadrov, ki zapuščajo branžo in jih bo v prihodnje zelo težko nadomestiti.

Janez Rebec, predsednik upravnega odbora Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS je ob tem dejal: »Odprte imamo številne možnosti za sodelovanje, v prvi vrsti računamo na to, da bo izhod iz krize za vse mnogo lažji z vzajemno podporo in skupno pripravo premišljenih predlogov za čimprejšnji polni zagon dejavnosti. Slovenska kmetijska in živilska podjetja smo odvisna tudi od domačega gostinstva in turizma in si želimo kar največ slovenskih surovin in izdelkov na krožnikih restavracij, z zapisanim poreklom tudi na jedilnikih, da tudi potrošnik vé kàj jé. Imamo bogato znanje, sodobno tehnologijo ter visoko stopnjo nadzora in z gotovostjo lahko trdim, da je slovenska hrana resnično kakovostna. Standarde smo zapisali in jih potrdili tudi v shemah izbrana kakovost Slovenije za meso, mleko in sadje.« 

»Hitra pomoč, podaljšanje in specifične dopolnitve ukrepov, bodo ključne za preživetje panoge in njen nadaljnji razvoj. Partnerstvo, ki ga gradimo skupaj z gostinstvom in dobaviteljskimi podjetji, bo prineslo močne pozitivne rezultate za vse sektorje, ki smo med sabo tesno povezani,« pa je strnil Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije.