Šest premierjev, med njimi Janša, Kurz in Plenković v pismu Bruslju zahteva čimprejšnji vrh EU o porazdelitvi cepiv

Potem ko je avstrijski kancler Sebastian Kurz v petek ostro kritiziral porazdeljevanje cepiv proti okužbi z novim koronavirusom med državami članicami EU, je pet premierjev članic EU – poleg Kurza še Janez Janša ter premierji Češke, Latvije in Bolgarije – na institucije EU naslovilo pismo, v katerem zahtevajo čimprejšnji sklic vrha EU na to temo.

Pismo s petkovim datumom je naslovljeno na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, objavljeno pa je bilo danes in ga navajajo številni tuji mediji. V Janševem kabinetu so na vprašanje STA pismo potrdili in dodali, da bo to že v kratkem objavljeno tudi na njihovi spletni strani.

V pismu peterica premierjev sicer zahteva, da Michel “kakor hitro je mogoče” skliče vrh o cepivih, sicer določene države članice unije preprosto ne bodo mogle izpolniti za drugo četrtletje zastavljenih ciljev glede cepljenja proti covidu-19.

V minulih dneh so namreč ugotovili, da dobava cepiv članicam EU s strani farmacevtskih podjetij ni v skladu z dogovorjenim ključem delitve na osnovi števila prebivalcev. Če se bo to nadaljevalo, bodo med državami do poletja nastale velike neenakosti, poleg tega pa to “ni le v nasprotju z našim dogovorom, ampak tudi z duhom evropske solidarnosti”.

Pismo sledi glavnim poudarkom Kurzove petkove novinarske konference, na kateri je ta določene države EU obtožil, da kot na nekakšnem “bazarju” sklepajo tajne ločene pogodbe o dobavi cepiv s farmacevtskimi podjetji, zaradi česar cepiva niso enakomerno porazdeljena med članicami.

Do tega naj bi prihajalo kar v okviru t. i. usmerjevalnega odbora EU za cepiva. Za katere države točno gre, Kurz ni povedal, je pa kot primera navedel, da bo Malta do konca junija glede na število prebivalcev prejela trikrat več cepiva kot Bolgarija, Nizozemska pa dvakrat več kot Hrvaška.

Janša je v petek poobjavil Kurzove tvite na to temo in dopisal, da “je to pomembno” ter da “je neenakopravna obravnava povsem nesprejemljiva”. V Evropski komisiji so medtem v petek te navedbe zavrnili, prav tako pa jih je zavrnilo avstrijsko ministrstvo za zdravje in zatrdilo, da so pogajanja o porazdelitvi cepiv “uravnotežena in pregledna”.

Kot je za javni radio Ö1 poudarila generalna sekretarka na ministrstvu Ines Stilling, to nikakor ni bazar, ampak imajo prav vse države članice, vključno z Avstrijo, možnost, da pokupijo proste zaloge cepiv – zaloge, ki naj bi teoretično pripadle neki drugi članici, a jih ta ne porabi oziroma se jim prostovoljno odpove, npr. zaradi stroškov.

Poleg tega so imele, kot je še spomnila, v pogajanjih lani poleti vse države možnost, da povedo, koliko določenega cepiva želijo prejeti. Pri tem so načeloma resda sledili porazdelitvi odmerkov glede na število prebivalcev, a države so se odločile za zelo različne količine različnih cepiv. Pri tem pa nikakor ni šlo za načelo, da več dobi tisti, ki prej pride ali je bolj glasen, je zatrdila Stillingova.

Avstrijska tiskovna agencija APA sicer ugotavlja, da so med petimi državami, katerih voditelji so podpisali petkovo pismo, tri takšne, ki so doslej dejansko prejele precej manj cepiva glede na velikost prebivalstva od povprečja unije. To so Bolgarija, Češka in Latvija, medtem ko število dostavljenih odmerkov cepiva v Avstriji in Sloveniji ustreza njunemu prebivalstvu.

Hrvaški premier Andrej Plenković se je pridružil predsednikom vlad Slovenije, Avstrije, Češke, Bolgarije in Latvije, ki so pozvali k čimprejšnjemu sklicu vrha EU zaradi nepravične porazdelitve cepiv proti covidu-19. V Bruslju so se na pismo odzvali s pojasnilom metodologije razdeljevanja in prst uperili nazaj na države članice.

V Banskih dvorih so po poročanju hrvaškega Jutarnjega lista potrdili, da je Plenković danes dodal svoj podpis pod pismo, ki ga je omenjenih pet predsednikov vlad naslovilo na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

Ob tem so dodali, da se je Plenković prav z namenom pospešitve distribucije cepiv in zaradi vztrajanja Hrvaške, da je treba zagotoviti dobavo dogovorjenih količin, v četrtek in petek mudil na obisku v Bruslju. Glede na očitna razhajanja pri distribuciji cepiv med članicami unije potrebujemo nek korektivni mehanizem, tako da se bodo prihajajoči odmerki cepiv razporedili pravičneje in bolj uravnoteženo ter da se bo tudi v praksi potrdila evropska solidarnost, so še sporočili v Zagrebu.