Newyorški borzni indeksi v divjem koronskem letu zelo uspešni; Nasdaq leto končal s kar 43,6% rastjo
Osrednji borzni indeksi Wall Streeta so turbulentno leto 2020 uspeli končati pozitivno kljub pandemiji covida-19 in trgovinski vojni predsednika ZDA Donalda Trumpa s Kitajsko. Najbolje so se obnesle tehnološke delnice, saj je indeks Nasdaq Composite leto končal s kar 43,6-odstotno rastjo.
Širši indeks Standard & Poor’s 500 je v letu 2020 napredoval za 16,3 odstotka na 3756,07 točke, industrijski indeks Dow Jones je porasel za 7,2 odstotka na 30.606,48 točke, Nasdaq pa za 43,6 odstotka na 12.888,28 točke.
V četrtek sta Dow Jones in S&P sklenila trgovalni dan na svojih rekordnih vrednostih. Danes so borze zaradi novega leta zaprte in trgovanje bo spet steklo v ponedeljek, 4. januarja.
Zadnji trgovalni dan v letu 2020 so v četrtek napredovali vsi trije indeksi – S&P 500 za 0,6 odstotka, Dow Jones za 0,7 odstotka, Nasdaq pa za 0,1 odstotka. Na tedenski ravni so se okrepili za od 0,7 do 1,4 odstotka.
V začetku leta je kazalo, da lahko pohod borznih indeksov do novih rekordnih vrednosti morda ustavi le Trump s svojimi carinami na Kitajski uvoz, na katere je Peking odgovarjal s povračilnimi ukrepi.
Do februarja, ko so se na Wall Streetu prvič pojavile skrbi zaradi novega koronavirusa in je S&P 500 padel za 8,4 odstotka, je borza spet deloma zaradi Trumpa, ki je nadaljeval s politiko deregulacije na različnih področjih, lepo rasla in nihče ni razmišljal o nevarnosti recesije.
Še večji, 12,5-odstotni padec, je S&P 500 utrpel marca, ko je pandemija z vso silo udarila tudi v ZDA, kjer je zvezna vlada ukrepala prepočasi in ZDA so danes država z največ okužbami in največ smrtnimi primeri na svetu. Ob izteku leta je bilo okuženih 20 milijonov Američanov, mrtvih pa več kot 345.000.
Marca se je ameriško gospodarstvo skupaj s svetovnim praktično zamrznilo, nakar je zvezni kongres upravičil svoj obstoj ter brez razmišljanja o povečanju proračunskega primanjkljaja in javnega dolga sprejel velik stimulacijski zakon za pomoč podjetjem in posameznikom, vreden skupaj 2200 milijard dolarjev.
Podjetja so dobila dostop do poceni ali zastonj posojil, vsak posameznik po 1200 dolarjev, centralna banka Federal Reserve je začela uporabljati vsa svoja orodja na čelu z znižanjem ključnem obrestne mere na praktično ničlo. Po padcu bruto domačega proizvoda v drugem četrtletju za 31,4 odstotka na letni ravni je gospodarska rast v tretjem četrtletju pridrvela nazaj z rastjo za 33,4 odstotka.
Borzno okrevanje se je začelo že prej oziroma kmalu po velikem padcu v marcu predvsem zaradi stimulacijskega zakona, skozi vse leto pa so se izjemno dobro obnesle tehnološke delnice. Pridružile so se jim potem tudi delnice farmacevtskih podjetij.
Pred tem pa so borzni indeksi uprizarjali vrtoglave padce in rasti. Dow Jones je imel več dni padcev in rasti za po okrog 2000 točk, S&P 500 pa je imel v letu 2020 dvakrat več skokov in padcev za najmanj odstotek kot običajno.
Za gospodarstvo na splošno, z izjemo nepremičninskega trga, je bilo leto 2020 eno od tistih, ki jih je najbolje čim prej pozabiti. Za Wall Street pa je bilo zelo uspešno.
Po rasti poleti in v zgodnji jeseni so indeksi spet zajadrali v razburkane vode s približevanjem splošnih volitev v ZDA 3. novembra, ko je število okužb z novim koronavirusom in smrti začelo spet rasti.
Konvencionalna modrost je uvodoma govorila, da bo za borze bolje, če Trump na volitvah osvoji drugi mandat, vendar pa so se vlagatelji raje opredelili za stabilnost in v pričakovanju zmage demokrata Josepha Bidna so se delnice spet začele dražiti.
Trumpovo zavračanje volilnega poraza je malce vplivalo na borze in zaustavilo rast indeksov, ki pa so proti koncu leta spet začeli plezati navzgor v prepričanju, da Bidnova zmaga pomeni več proračunske stimulacije oziroma pomoči gospodarstvu.
Decembra je bil potem sprejet drugi stimulacijski zakon v višini 900 milijard dolarjev, kar je poskrbelo za to, da se je leto 2020 za borzne indekse končalo zelo uspešno.
Koronavirus je prinesel razcvet za delnice farmacevtskih podjetij in drugih z zdravstvom povezanih delnic, kot so na primer proizvajalci rokavic, mask in druge zaščitne opreme. Proizvajalec cepiva Moderna je doživel kar 450-odstotno podražitev svojih delnic, potem ko so regulatorji decembra cepivu dali zeleno luč.
Ker so ljudje zaradi pandemije vse bolj ostajali doma, se je komunikacija še bolj preselila na daljavo in visoko rast cen svojih delnic je doživelo tudi podjetje Zoom s svojo aplikacijo za videokonference. Po potrditvi cepiv so se te delnice potem malce pocenile, vendar so v letu 2020 še vedno doživele kar 400-odstotno rast.
Koronavirus je bil dober tudi za kriptovalute in bitcoin se je 30. decembra prvič doslej podražil čez 29.000 dolarjev.
Na drugi strani pa so padle delnice transportnih podjetij, predvsem letalskih ter turizma in gostinstva, ki so doživele največje udarce, saj je pandemija ustavila potovanja in druženja po barih in restavracijah.