Glavaš bo Pahorja v sredo seznanil s pripravljenostjo Slovenske vojske

Minister za obrambo Matej Tonin in načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir Robert Glavaš bosta v sredo predsednika republike in vrhovnega poveljnika oboroženih sil Boruta Pahorja seznanila s poročilom o pripravljenosti vojske v minulem letu. Pričakovati je, da ocena ne bo bistveno boljša od tistih iz predhodnih let.

Lanska povprečna ocena pripravljenosti, ki velja za predhodno leto, torej za leto 2018, je bila za delovanje v miru zadostna, za delovanje v vojni pa nezadostna. Predsednik republike Pahor je ob prejemu poročila predlagal zlasti razmislek o zakonu o sistemskem financiranju nacionalne varnosti.

Kot je tedaj dejal Pahor, Slovenska vojska sicer izvaja vse naloge v skladu z zakonom o obrambi, težave pa je imela pri zagotavljanju zmogljivosti za delovanje v operacijah največje intenzivnosti. Ključni težavi, ki vplivata na oceno pripravljenosti, tako za delovanje v miru kot v izrednih razmerah in v vojni, sta po njegovih besedah nepopolnjenost enot s kadri, oborožitvijo in opremo.

Zdaj že bivši minister za obrambo Karl Erjavec je sicer lani ustanovil delovno skupino, ki bi pod vodstvom Boštjana Šefica poiskala načine za kadrovsko krepitev Slovenske vojske. Za zdaj prizadevanja skupine še niso obrodila sadov, saj negativnega trenda ni uspela zaustaviti.

Tega se očitno zaveda tudi novi načelnik Glavaš, ki je v izjavi za medije po prevzemu bojnega prapora Slovenske vojske napovedal, da se bodo v naslednjem obdobju usmerili zlasti v pridobivanje kadrovskih in materialnih virov. Obrat negativnih kadrovskih trendov med prioritetami izpostavlja tudi obrambni minister Tonin.

Ne nazadnje prav ta cilj naslavlja v začetku letošnjega leta predstavljena bela knjiga o obrambi. Dokument, ki naj bi začrtal smernice dolgoročnejšega razvoja SV, vztraja pri popolnitvi stalne sestave Slovenske vojske na 8000 pripadnikov in popolnitev pogodbene rezerve na 2000 pripadnikov.

Med načini, ki bi pripomogli k tem ciljem, Tonin vidi izboljšanje konkurenčnosti vojaškega poklica, kar bi bilo mogoče doseči z izvzetjem SV iz enotnega plačnega sistema in ureditvijo položaja vojakov po 45. letu. Prav tako je minister naklonjen uvedbi naborništva, priznava pa, da tega ni mogoče uvesti čez noč.

Lani razkrita ocena pripravljenosti Slovenske vojske, ki se nanaša na leto 2018, je bila sicer slabša kot leto pred tem, a za spoznanje boljša kot med letoma 2014 in 2016, ko je bila vojska na najnižji ravni sposobnosti delovanja. Tudi letošnja ocena pa, kot je ob prevzemu položaja za TV Slovenija dejal novi načelnik, “ne more biti drugačna kot prejšnja leta”.

Ocene pripravljenosti Slovenske vojske v minulem desetletju kažejo, da je ta v prvem obdobju napredovala. Od leta 2012 pa se je očitno začela soočati s posledicami znatnega varčevanja v obrambnem proračunu. Prav tako so na slabše ocene vsaj deloma vplivale tudi spremembe metodologije ocenjevanja iz leta 2012. (sta)