Spolne zlorabe ne smejo zastarati! Več kot 200 ovadb letno za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost otrok.

Na pobudo Slovenije je Svet Evrope 18. november razglasil za evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem. Njegov namen je opozarjati, da spolne zlorabe pustijo težke posledice na posamezniku. Policiji je prijavljena komaj desetina vseh primerov, kar kaže na premajhno ozaveščenost širše javnosti, pravijo v inštitutu Lunina vila.

Evropska statistika kaže, da je spolno zlorabljen vsak peti otrok, kar pomeni, da je trenutno v Sloveniji več kot 70.000 otrok z izkušnjo spolne zlorabe.

Kot so pojasnili v inštitutu za zaščito otrok Lunina vila, se spolne zlorabe v večini primerov dogajajo v ožjem družinskem krogu ali v krogu ljudi, ki jim otrok zaupa. Prav zato je zelo pomembno, da znajo tudi drugi otrokovi bližnji in njegova širša okolica prepoznati znake zlorabe in primerno ukrepati. Velikokrat se namreč dogaja, da ljudje znake zlorabe pripišejo drugim razlogom, na primer nevzgojenosti, hiperaktivnosti, ali pa jih – namerno ali nenamerno – spregledajo. Dogaja se tudi, da čeprav ljudje znake prepoznajo, zaradi strahu pred vpletanjem suma zlorabe ne prijavijo, še dodajajo v inštitutu.

“Naša zakonska in moralna dolžnost je, da prijavimo sum, naloga organov pa je, da ta sum raziščejo, česar pa ne morejo učinkovito opraviti, če ne prejmejo prijave,” poudarjajo v Lunini vili, kjer otrokom, ki so preživeli kakršnokoli obliko zlorabe, nudijo brezplačno psihosocialno pomoč.

Opozorili so tudi, da sta pri okrevanju po spolni zlorabi najpomembnejša podpora bližnjih in varno okolje, pogosto pa je potrebna tudi strokovna pomoč.

Predlog novele KZ-1: Spolne zlorabe ne smejo zastarati

NSi je sredi  poletja v zakonodajni postopek vložila spremembo kazenskega zakonika, s katero bi se kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost zapisala na seznam kaznivih dejanj, ki ne morejo zastarati. To v praksi pomeni, da bo roka pravice vedno dosegla storilca, tudi do njegove smrti. Na tem seznamu so zdaj kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen dosmrtnega zapora, in pa kazniva dejanja zoper človečnost (genocid, vojna hudodelstva, odgovornost vojaških poveljnikov, ter tudi samo združevanje in ščuvanje k prej omenjenim kaznivim dejanjem). Zastaranje tovrstnih deliktov sedaj omogoča, da storilci ob tem, ko žrtve dolgo ne spregovorijo o spolnih zlorabah, uidejo roki pravice. Še v tem letu bo predmetni predlog NSi doživel tudi javno predstavitev mnenj zainteresirane in strokovne javnosti.

Kot primer dobre prakse izpostavljajo skandinavske države, kjer imajo razvite tako imenovane barnhause – hiše za otroke, kjer pod eno streho nudijo celostno paleto storitev za pomoč mladoletnim žrtvam zlorab; od izvedbe forenzičnih intervjujev in drugih preiskovalnih postopkov, do zdravniških pregledov, brezplačne pravne in psihosocialne pomoči za žrtve in njihove svojce, kot tudi izvajanje preventivnih programov, programov ozaveščanja širše in strokovne javnosti.

Podobno ureditev načrtuje tudi Slovenija, t. i. Hišo otrok. V Lunini vili pa glede tega opozarjajo, da bo velika težava najti primeren kader, saj pri nas primanjkuje strokovnjakov s področja obravnave in preiskovanja spolnih zlorab otrok.

Na policiji opominjajo, da se lahko spolna zloraba otroka zgodi kjerkoli in jo lahko izvede kdorkoli. V Lunini vili ob tem odraslim svetujejo, naj bodo pozorni na spremembe v obnašanju otroka oz. mladostnika, ki bi lahko nakazovale na zlorabo. To so lahko nenadne spremembe vedenja, nenadni strahovi in nenavadni odzivi na navadne dražljaje, težave s spanjem in prehranjevanjem, ponovno močenje postelje ali jecljanje, pretirano samozadovoljevanje ali nepojasnjeni glavoboli, bolečine v želodcu in pojav avtoimunih bolezni.

Odraslim policija še svetuje, naj otroke podučijo o varni rabi interneta in njegovih pasteh, o varovanju zasebnosti tako na spletu kot v realnem življenju.

Prav internet storilcem kaznivih dejanj ponuja visoko stopnjo anonimnosti in različne možnosti ustvarjanja lažnih profilov, dajanja lažnih podatkov itd., preko katerih lahko dostopajo do svojih žrtev. Otrokom in najstnikom zato policija svetuje, naj ne zaupajo neznancem na internetu. Med drugim mlade opominjajo, naj nikomur ne pošiljajo fotografij intimnih delov svojega telesa, niti najboljšemu prijatelju ali prijateljici, znancu ali znanki. “Ko je fotografija objavljena na družbenih omrežjih ali jo nekomu pošlješ, izgubiš nadzor nad njo in lahko zaide tudi v napačne roke,” opominjajo.

Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost otrok uradni organi obravnavajo znotraj več kaznivih dejanj, kot so posilstvo, spolno nasilje, spolna zloraba slabotne osebe, spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let, pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene, kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja ali kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva.

Ob tem pa poudarjajo, da otroci niso krivi, če je kdo izkoristil njihovo otroško naivnost in neznanje, zato ni razlogov za kaznovanje otrok, ampak jim je treba pomagati.

Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost otrok uradni organi obravnavajo znotraj več kaznivih dejanj. STA objavlja število kazenskih ovadb po posameznih kaznivih dejanjih, storjenih na škodo otrok, ki jih je policija prejela v zadnjih petih letih.

kaznivo dejanje                  2015  2016  2017  2018  2019*
---------------------------------------------------------------
-posilstvo                         10    7     7    12     3
-spolno nasilje                    11    7    17    10     9
-spolna zloraba slabotne osebe      4    4     5     1     3
-spolni napad na osebo,
mlajšo od petnajst let             79  131   113    97   130
-pridobivanje oseb, mlajših
od 15 let, za spolne namene         5    9     3     3    73**
-kršitev spolne nedotakljivosti
z zlorabo položaja položaja         5    6     4     3     2
-prikazovanje, izdelava,
posest in posredovanje
pornografskega gradiva             48   62   103    96    70

* do 12.11.
** policija je pri eni izmed preiskav osumljenca kaznivih dejanj
zoper spolno nedotakljivost otrok ugotovila, da je preko interneta
izvrševal tovrstna kazniva dejanja zoper večje število žrtev,
zato ta številka v letu 2019 toliko odstopa glede na pretekla leta.

vir: Policija