8. maja 2019 bo minilo 30 let od znamenitega shoda v podporo obtoženim v aferi JBTZ na Kongresnem trgu

Prihodnji teden bo minilo 30 let od znamenitega shoda v podporo obtoženim v aferi JBTZ na Kongresnem trgu, kjer je bila 8. maja leta 1989 prebrana Majniška deklaracija. Dogodek je sicer potekal v okviru odprte seje predsedstva republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije (RK ZSMS), saj so zborovanje oblasti prepovedale.

Majniško deklaracijo so opozicijske politične stranke, ki so jo spisale skupaj z Društvom slovenskih pisateljev, zahtevale suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope.

V Majniško deklaracijo so zapisali, da je glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost slovenska država utemeljena na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem ter družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije.

Danes že pokojni literat Tone Pavček je dokument prebral na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki je bilo povezano s procesom proti Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiću in Franciju Zavrlu, t. i. četverici JBTZ. Zborovanje so, ker so ga oblasti prepovedale, organizirali kot javno sejo RK ZSMS, govori pa so sledili formalnemu branju dnevnega reda seje.

Tridesete obletnice dogodka se bodo v torek spomnili na srečanju v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, na katerem bosta udeležence nagovorila predsednik RK ZSMS leta 1989 Jožef Školč in Igor Bavčar, predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic, ustanovljenega junija 1988, ki je deloval kot organizacija za varstvo pravic obtoženih v aferi JBTZ. Bavčar sicer trenutno zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza prestaja petletno zaporno kazen.

“Z zborovanjem je ZSMS jasno pokazala (ne prvič), da prevzema vlogo organizacijskega zaledja politične alternative,” je v vabilu na dogodek zapisal Školč in med drugim še dodal, da je proces proti četverici “predstavljal vrhunec napetosti med slovensko civilno družbo in takratno rigidno oblastjo ter Jugoslovansko ljudsko armado”.

Že pred tem bo ob jubileju Majniške deklaracije, ki je tlakovala pot slovenske osamosvojitve, predsednik republike Borut Pahor dopoldne gostil sprejem, na katerem bo poleg njega slavnostni govornik tudi soavtor deklaracije Dimitrij Rupel.

V Dvorani Slovenske matice pa bo v sredo okrogla miza, ki jo pripravlja Nova univerza v sodelovanju s Slovensko matico, Društvom slovenskih pisateljev in Združenjem za vrednote slovenske osamosvojitve. Sodelovali bodo soavtorji, priče in poznavalci dogodka, poleg omenjenih Rupla in Školča še Hubert Požarnik, Tone Partljič, Igor Grdina in Aleš Gabrič.

Dogajanje pred 30 leti je bilo tesno povezano z afero JBTZ, ki se je začela, ko so pripadniki Službe državne varnosti in ljubljanski kriminalisti po dogovoru z vojaško varnostno službo 31. maja 1988 aretirali Janeza Janšo in ga izročili preiskovalnim organom JLA.

Razlog za aretacijo Janše je bila najdba tajnega vojaškega dokumenta v podjetju Mikroada, v katerem je bil zaposlen. V dokumentu je poveljnik ljubljanskega armadnega območja Svetozar Višnjić zaradi napetih političnih razmer pozival k povečani stopnji pripravljenosti vojaških enot v Sloveniji. Dobro uro kasneje so aretirali tudi podoficirja Ivana Borštnerja, saj naj bi dokument poslal uredništvu Mladine, ki ga je kot odgovorni urednik vodil Franci Zavrl. V imenu vojaških preiskovalnih organov pa je Služba državne varnosti 4. junija aretirala še novinarja Mladine Davida Tasića, ki naj bi dokument prejel od Borštnerja.

Aretacije so v Sloveniji sprožile val protestov. Nekaj dni po aretaciji Janše in Borštnerja, 3. junija 1988, je bil ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic, ki se je sicer sprva imenoval Odbor za varstvo pravic Janeza Janše. (sta/ured)