15 let od “velikega poka” v EU: Nove širitve ni na vidiku

25. marec 1957 – Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg podpišejo rimski pogodbi: o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo (Euratom).

1. januar 1973 – V prvem, severnem valu širitve se ustanovni šesterici pridružijo Velika Britanija, Irska in Danska.

1973 – V EGS naj bi vstopila tudi Norveška, a njeni državljani to možnost zavrnejo na referendumu.

1. januar 1981 – V prvem valu južne širitve v EGS vstopi Grčija ob veliki negotovosti, saj se država tik pred tem otrese vojaške diktature.

1985 – Grenlandija po pridobitvi ustrezne stopnje avtonomije v okviru Danske zapusti EGS.

1. januar 1986 – Južni val širitve se nadaljuje z vstopom Španije in Portugalske v EGS.

1987 – Zavrnitev prošnje za članstvu Maroku z utemeljitvijo, da ni evropska država. To je doslej tudi edina zavrnjena prošnja.

1987 – Turčija zaprosi za članstvo.

3. oktober 1990 – Z združitvijo Nemčij območje nekdanje Nemške demokratične republike postane del Evropske skupnosti. Formalnopravno pri tem ne gre za širitev.

7. februar 1992 – S podpisom maastrichtske pogodbe se skupnost z uvedbo novih oblik sodelovanja preimenuje v Evropsko unijo. Pogodba začne veljati 1. novembra 1993.

1993 – EU odloči, da se lahko pridružijo vse vzhodno- in srednjeevropske države, ki so sklenile evropske oziroma pridružitvene sporazume. Pri tem zastavi politična in gospodarska merila za članstvo, imenovana koebenhavenska merila.

1994 – Za članstvo v EU uradno zaprosita Madžarska in Poljska.

1. januar 1995 – Članice EU postanejo Avstrija, Finska in Švedska.

1995 – Na Norveškem izvedejo še drugi referendum o članstvu v EU, ki pa ga Norvežani znova zavrnejo.

1995 – Za članstvo zaprosijo Romunija, Slovaška, Latvija, Estonija, Litva in Bolgarija.

10. junij 1996 – Slovenija podpiše evropski sporazum in še isti dan zaprosi za članstvo v EU. Tega leta za članstvo zaprosi tudi Češka, Malta pa po zamenjavi vlade zamrzne prošnjo za članstvo.

16. julija 1997 – Evropska komisija pripravi mnenja o kandidatkah za članstvo, v katerih priporoči začetek pogajanj s Slovenijo, Poljsko, Češko, Madžarsko, Estonijo in Ciprom. Vrh EU nato 12. decembra prižge zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z omenjeno šesterico.

30. marec 1998 – Začetek pristopnih pogajanj s Slovenijo, Poljsko, Češko, Madžarsko, Estonijo in Ciprom. V širitveni proces se znova vključi Malta, ki po vnovični zamenjavi vlade ponovno aktivira prošnjo za članstvo.

10. december 1999 – EU prižge zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z Romunijo, Slovaško, Latvijo, Litvo, Bolgarijo in Malto.

15. februar 2000 – Začetek pogajanj o članstvu z Malto, Romunijo, Slovaško, Latvijo, Litvo in Bolgarijo.

11. december 2000 – EU v pripravah na širitev na medvladni konferenci doreče pogodbo iz Nice, ki skupne institucije pripravlja na prihod novih članic.

26. februar 2001 – Podpis pogodbe iz Nice, ki začne veljati 1. februarja 2003 in dejansko omogoči širitev.

15. december 2001 – EU oceni, da bi bilo lahko ob ustreznem nadaljevanju pogajanj za vstop v letu 2004 pripravljenih deset kandidatk: Ciper, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška, Češka in Slovenija.

18. november 2002 – EU sklene, da bo datum vstopa deseterice v EU 1. maj 2004.

12. december 2002 – EU in deset pristopnic na vrhu EU v Koebenhavnu konča pogajanja.

16. april 2003 – Pristopnice in članice povezave so v Atenah podpisale pristopno pogodbo. Takoj zatem so pristopnice kot opazovalke že lahko sodelovale v vseh institucijah unije. Stekla je tudi ratifikacija pristopne pogodbe po parlamentih vseh držav.

2003 – Na vrhu EU v Solunu doseženo soglasje o perspektivi članstva za vse države Zahodnega Balkana.

1. maj 2004 – V EU v prvem valu vzhodne širitve vstopi deset držav – Ciper, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška, Češka in Slovenija. To je doslej največja širitev v zgodovini EU, imenovana tudi veliki pok.

1. januar 2007 – V drugem valu vzhodne širitve v EU vstopita Romunija in Bolgarija.

2009 – Za članstvo v EU zaprosi Islandija.

1. julij 2013 – EU se kot 28. članica pridruži Hrvaška.

Marec 2015 – Islandija uradno umakne prošnjo za članstvo v EU.

23. junij 2016 – Britanci na referendumu izglasujejo izstop države iz EU.

29. marec 2017 – Združeno kraljestvo sproži proces izstopa iz EU, ki traja dve leti z možnostjo soglasnega podaljšanja.

21. marec 2019 – Prva preložitev brexita z dvema scenarijema: ob potrditvi ločitvenega sporazuma do 22. maja, brez potrditve ločitvenega sporazuma pa do 12. aprila.

10. april 2019 – Druga preložitev brexita do 31. oktobra 2019.

April 2019 – V širitvenem procesu so trenutno Turčija in šest držav Zahodnega Balkana: Črna gora, Srbija, Severna Makedonija, Albanija, BiH in Kosovo. Nove širitve ni na vidiku.