Hudi pritiski globoke države na sodnika Radonjića “zakurili” vso Slovenijo. Janša: Potrebna je izredna seja DZ in internacionalizacija tega primera!

Kot so zapisali na spletni strani ministrstva, so bili v teh dneh iz pisanja različnih medijev seznanjeni, da je Radonjić v izreku sodbe Milku Noviču opozoril na domnevne pritiske nanj. Po navedbah ministrstva so vse bolj odmevna pričakovanja medijske ter druge javnosti, da naj minister za pravosodje komentira odločitev sodstva ali izjavo sodnika.

“Ministrica Katič meni, da bi to lahko pripeljalo do nevarne prakse – političnega vpliva na konkretne odločitve neodvisnih organov, zato se bo kljub zahtevam in pričakovanjem javnosti vzdržala komentarja konkretnih primerov, saj mora sodstvo ostati neodvisno od vsakokratne oblasti,” so navedli.

Ministrstvo za pravosodje sicer ni seznanjeno s konkretnejšimi okoliščinami glede domnevnih pritiskov, zato lahko glede navedb in postopkovnih možnosti poda le splošno stališče. Funkciji odkrivanja in pregona morebitnih kaznivih dejanj sta v pristojnosti dveh samostojnih organov – policije kot organa odkrivanja in državnega tožilstva kot organa pregona kaznivih dejanj.

Za ugotavljanje in presojo okoliščin, ki bi utegnile predstavljati grožnjo samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti oziroma sojenja, so v okviru zakonodaje predvideni tudi drugi ustrezni postopki, ki se jih sodnik lahko posluži. Sodni svet lahko, na primer, odloča o predlogu za odpravo kršitev sodnika, ki meni, da je bila kakorkoli prizadeta njegova neodvisnost, komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu sprejema načelna mnenja glede ravnanj, ki pomenijo kršitev kodeksa sodniške etika, različna ravnanja pa lahko predstavljajo podlago za disciplinske postopke bodisi zoper sodnike bodisi tožilce, so pojasnili.

“Za ugled in s tem tudi zaupanje javnosti v pravosodje lahko največ storijo nosilci funkcij sami. Vsi deležniki v sodnih postopkih se morajo zavedati, da so pri tem lahko izpostavljeni tudi kritični presoji javnosti, sodnik pa mora pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe, za zaščito teh vrednot in načel pa tudi uporabiti temu primerne mehanizme,” so še zapisali na ministrstvu.

Sodnik Radonjić je v torek v uvodu izreka sodbe Milku Noviču opozoril tudi na hude pritiske, ki da jih je bil deležen. Že takoj po prvih narokih so se namreč po njegovih besedah začeli pritiski na predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika, naj ga disciplinira, češ da naj začne soditi, kot je treba. Deležen je bil tudi predlogov za izločitev, izmišljotin v medijih in brskanja po njegovem zasebnem življenju, je dejal. Sporočilo vseh teh pritiskov je bilo po njegovih besedah jasno: to je, da kot sodnik ne sme soditi pošteno. Kdo je v ozadju vsega tega, ne ve, je pa prepričan, da odločitve segajo v same vrhove pravosodja ter da bo že čez mesec dni v suspenzu, ker je želel soditi pošteno.

Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je danes dejal, da je sodnika Zvjezdana Radonjića zaprosil za pojasnila glede navedb o pritiskih pri sojenju Milku Noviču. Šele po tem bo lahko presodil, ali je prišlo do nedovoljenega posega v sodnikovo neodvisnost. Nanj pa niso pritiskali, je pojasnil v izjavi za medije.

Sodnik Radonjić je namreč v torek v uvodu obrazložitve sodbe, s katero je Noviča oprostil obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, opozoril tudi na domnevne hude pritiske, ki da jih je bil deležen. Že takoj po prvih narokih so se namreč po njegovih besedah začeli pritiski na predsednika okrožnega sodišča Pogačnika, naj ga disciplinira, češ da naj začne soditi, kot je treba. Deležen je bil tudi predlogov za izločitev, izmišljotin v medijih in brskanja po njegovem življenju, je dejal. Sporočilo vseh teh pritiskov je bilo po njegovih besedah jasno: to je, da kot sodnik ne sme soditi pošteno. Kdo je v ozadju vsega tega, ne ve, je pa prepričan, da odločitve segajo v same vrhove pravosodja ter da bo že čez mesec dni v suspenzu, ker je želel soditi pošteno.

Pogačnik je danes zase zagotovil, da nihče v tej državi nanj v tej zadevi ni pritiskal. Radonjića pa je zaprosil, da se do navedb, ki naj bi jih izrekel in so jih povzemali mediji, opredeli in mu do četrtka do zaključka delovnega časa posreduje ustrezna pojasnila. Od predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča pa je sam prejel zaprosilo, da navedbe preveri in ga o ugotovitvah obvesti. Slednje so za STA potrdili tudi na vrhovnem sodišču. Če bi se izkazalo, da sodnikove navedbe držijo, bi to po navedbah vrhovnega sodišča terjalo ustrezno reakcijo, ker so pritiski na sodnike nedopustni.

Pogačnik je na novinarski konferenci danes izpostavil, da je pošteno sojenje eden osnovnih postulatov delovanja vsakega sodnika in zaradi takšnega ravnanja ne more biti podvržen nikakršnim ukrepom. “Bojazen, da bi bil katerikoli sodnik zaradi odločitve v konkretnem kazenskem postopku kakorkoli sankcioniran, je popolnoma odveč,” je zagotovil.

Po njemu dostopnih informacijah v zvezi z zadevo Novič zoper sodnika Radonjića ne poteka noben disciplinski postopek niti ne noben kazenski postopek. Prav tako ni seznanjen, ali je pooblaščenec žene umorjenega Janka Jamnika Miha Kunič vložil kazensko ovadbo zoper sodnika. “Če je informacija točna, pa ta okoliščina, tudi če je bila ovadba vložena pred izrekom sodbe, sama po sebi v ničemer ne vpliva na nadaljnji potek postopka,” je dejal.

V zvezi z navedbami sodnika, da je bil Pogačnik deležen pritiskov tudi s strani Specializiranega državnega tožilstva (SDT), je dejal, da se je z zahtevami SDT v tem primeru srečal dvakrat. Prvič je tožilka SDT Blanka Žgajnar vložila zahtevo za izločitev Radonjića. Slednjo je zavrnil, ker je po poslušanju vseh posnetkov glavnih obravnav ocenil, da videz pristranskosti pri sodniku ni bil okrnjen. Drugič pa mu je vodja SDT Harij Furlan v pisnem dopisu potožil “o določenih neprimernih ravnanjih sodnika”, v katerih naj bi sam zaznal elemente kršitev sodniške etike in disciplinske kršitve.

Ker je Pogačnikovo načelo, naj se zadeve rešujejo znotraj samega postopka, se bo o tem, kaj bo naredil s Furlanovim dopisom, odločil, ko bo postopek zaključen, je dejal. Enako bo ravnal s predlogom Radonjića, da naj zoper odvetnika Kuniča zaradi nedostojnega izražanja sproži postopek pri Odvetniški zbornici Slovenije. Je pa Furlanov dopis odstopil v presojo komisiji za etiko pri Sodnem svetu in jo prosil, naj se opredeli do zatrjevanih kršitev.

Sam sicer meni, da “različni ljudje in različni sodniki različno dojemajo ravnanja udeležencev v kazenskem postopku”. “Ni pa vsako ravnanje stranke že nedovoljen pritisk,” je ocenil.

Pogačnik je danes komentiral tudi sodnikove navedbe v torkovi obrazložitvi sodbe, ko je povsem jasno nakazal, da bi Jamnikov umor lahko bil povezan z nagovarjanjem k umoru enega izmed vodilnih na Kemijskem inštitutu Janeza Plavca, in tožilstvo pozval, naj preiskavo usmeri v to smer. Kot je dejal, teh izjav ne upa vrednostno komentirati, saj Novičev spis pozna le sodni senat. “Dejstvo pa je, da gre za dve ločeni zadevi. Ali je med njima kakršna koli povezava, je vprašanje dokazovanja tudi v drugem postopku,” je dejal.

Glede tega, da je sodnik skoraj polovico obrazložitve sodbe namenil opozarjanju na pritiske, je dejal, da zakon jasno določa, kaj vse naj bi vsebovala obrazložitev, med drugim, da se mora v njej sodnik opredeliti do dejanskega stanja, oceniti protislovne dokaze in opredeliti do vseh okoliščin. Kot je dejal, se sam v svoji karieri “še ni znašel v položaju, da bi moral postopati” na način, ki ga je uporabil Radonjić, “da bi lahko obrazložil sodbo”.

Na Specializiranem državnem tožilstvu (SDT) odločno zavračajo očitke sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj in na predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Marjana Pogačnika pri sojenju Milku Noviču. Kot so pojasnili, je vodja SDT Harij Furlan Pogačniku predlagal ukrepanje zoper Radonjića zaradi neprimernega vedenja do tožilke in tožilstva.

V sporočilu za javnost so navedli, da so na SDT 15. januarja prejeli dopis Radonjića, v katerem je vodjo tožilstva pozval, naj za zastopanje obtožbe v zadevi Novič določi drugega državnega tožilca. Okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar naj bi se na naroku 11. januar nedostojno vedla.

Furlan je 16. januarja Radonjića obvestil, da za zastopanje obtožnice ne bo določil drugega državnega tožilca, ker je po preučitvi okoliščin ocenil, da ne narekujejo sprejetja takšnega ukrepa.

Žgajnarjeva je nato čez dva dni vložila zahtevo za izločitev Radonjića zaradi vzbujanja dvoma o nepristranskosti sodnika, na katero se je Radonjić tudi odzval.

V začetku aprila je Furlan predsedniku sodišča Pogačniku podal predlog za ustrezno ukrepanje zoper Radonjića, in sicer zaradi dogodka na naroku 11. januarja in vsebine njegove izjave glede zahteve za njegovo izločitev.

Kot so zapisali na SDT, je Radonjić izrekel ter napisal neprimerne in neresnične trditve ter zaključke tako o državni tožilk Žgajnarjevi kot tudi o vodji SDT Furlanu in predsedniku okrožnega sodišča Pogačniku.

Na SDT so ocenili, da Radonjićeva komunikacija z državno tožilko na glavni obravnavi 11. januarja in njegove navedbe v izjavi glede zahteve za izločitev predstavljajo grobo kršitev načel kodeksa sodniške etike, predvsem z vidika odnosa in ugleda.

S takim ravnanjem je izpolnil tudi elemente disciplinske kršitve iz zakona o sodniški službi. Furlan je Pogačniku zato predlagal, da ukrepa zoper opisano vedenje in pisanje sodnika Radonjića.

Poudarili so, da je bil tak predlog podan izključno zaradi neprimernega vedenja sodnika do državne tožilke in državnega tožilstva. (sta/ured)