V Ljubljani dvodnevna konferenca o povezavi med mobilnostjo in ustvarjalnostjo
V Ljubljani poteka dvodnevna konferenca Mobilnost za ustvarjalnost, ki jo je zavod Motovila pripravil v sodelovanju z več partnerji. Sabina Briški Karlić iz Motovile je za STA dejala, da je namen dogodka poudariti pomen mednarodne mobilnosti in povezovanja v kulturi ter ustvarjalnih sektorjih. To so aktualne teme tudi na evropski ravni.
“Evropska komisija je za naslednjo perspektivo po letu 2020 podčrtala pomen mobilnosti, prav tako bo mobilnost v naslednji sedemletni perspektivi podčrtal program Ustvarjalna Evropa,” je dejala Sabina Briški Karlić in dodala, da bo o tem v petek spregovoril predstavnik Evropske komisije Pedro Velazquez. Konferenca med drugim v ospredje postavlja, da za razvoj kulturnih projektov, dogodkov in karier ustvarjalci niso odvisni le od povezovanja, ampak tudi od spoznavanja drugih kulturnih ekosistemov.
Namen dvodnevne konference je prav tako raziskati prednosti in izzive mobilnosti. Danes bodo med drugim razpravljali, kako je mobilnost podprta na sistemski ravni – z različnimi programi sofinanciranja ali na tehnični ravni z zagotavljanjem informacij in svetovanja, v petek pa bodo razprave bolj osredotočene na primere dobrih praks iz drugih držav.
Konference se udeležuje 20 organizacij iz desetih držav – od Singapurja do Portugalske. Iz Azije bo predstavljen primer Azijsko-evropske fundacije, beseda pa bo tekla tudi o novem projektu mobilnosti, ki je namenjen uprizoritvenim in vizualnim umetnikom i-Portunes, ter o nizozemski informacijski stični točki Dutchculture. Ta na različne načine spodbuja ustvarjalce, ki potujejo izven države, ter tiste, ki iz tujine prihajajo na Nizozemsko.
Kako je z ureditvijo mobilnosti ustvarjalcev pri nas? Sabina Briški Karlić je dejala, da Slovenija, podobno kot nekatere druge države, še nima dovolj razvite sistemske, finančne in svetovalne podpore za spodbujanje mobilnosti na področju ustvarjalnosti. Se pa v Motovili trudijo in ustvarjalce obveščajo o priložnostih, rezidencah, usposabljanjih in konferencah, ki so jim na voljo v tujini. Največja težava za ustvarjalce pa je, da si morajo ob uspešni prijavi na priložnost v tujini sredstva večinoma zagotoviti sami.
Ministrstvo za kulturo po besedah Sabine Briški Karlić omogoča različne rezidence po Evropi, kar je zelo dober sistem, a pri Motovili si želijo tudi podpor za kratkoročna potovanja, da bi denimo prejemniki štipendij iz tujine dobili še komplementarno podporo doma.
Med ključnimi izzivi, povezanimi z mobilnostjo, je ta hip okolje, zato so na konferenco kot eno od uvodnih govornic povabili klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj. Kot je povedala za STA, vsi aktualni okoljski problemi zadevajo mobilnost – od podnebnih sprememb, težav s pomanjkanjem prostora, širjenja prometnih površin do kakovosti zraka. Ena najboljših možnosti ta hip bi bila po njenih besedah zmanjšanje mobilnosti, saj ni tehnologij, ki bi jo naredile okolju prijazno. Vloga umetnika pri vsem tem pa je, da se omenjenih težav zaveda, se o njih izobrazi in sporočila posreduje naprej na svojstven, a razumljiv način. Ob tem mora s svojim zgledom to, kar sporoča, tudi početi, je menila.
Uvodna govornica je bila tudi vodja Slovenskega kulturno informacijskega centra (Skica) na Dunaju Barbara Koželj Podlogar, ki je predstavila delovanje centra, za STA po izrazila upanje, da se bo mreža slovenskih kulturnih centrov v tujini nadaljevala, saj delo tovrstnih centrov, Slovenija ima zaenkrat le dva, združuje vse tiste elemente mobilnosti, ki jih je kot eno glavnih prioritet prepoznala EU.
Sogovornica je menila, da je ob obstoječih priložnostih v prihodnje treba poiskati nove, učinkovite modele mobilnosti, ki bodo umetnikom zagotovili delovanje v mednarodnem okolju, hkrati pa se bodo povezovali z eno od prioritet Evropske komisije – medkulturnim dialogom. Dodala je misel, da naj kulturna politika ne bdi zgolj nad blagajno, iz katere se črpa, ampak naj bo tudi servis kulturnemu sektorju. (sta)