Izteka se rok za zbiranje podpisov za pokojninski referendum

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pravijo, da bodo zahtevo za razpis referenduma zagotovo vložili. Kot je za STA dejal njen predsednik Dušan Semolič, si ob zbranih več kot 42.000 podpisih pod zahtevo ne morejo premisliti. “Podpise imamo, oddali jih bomo in formalno so pogoji izpolnjeni,” je dejal. Opozarja pa: “Predsednik vlade si je to želel.”

Sindikati bi bili sicer še sredi marca pripravljeni odstopiti od vložitve zahteve, a pod pogojem, da vlada prekliče reformo in oblikuje novo vladno pogajalsko skupino. Z dozdajšnjo očitno ni možno skleniti kompromisa, je tedaj pojasnil Semolič. Vendar je že takrat dodal, da so to le še teoretične možnosti.

Premier Borut Pahor je v ponedeljek, dan po referendumskem padcu zakona o malem delu, zagotovil, da bo vlada vztrajala pri reformah. Tako bo vztrajala tudi pri pokojninski reformi, kot je bila sprejeta. Nobene možnosti namreč ni, da bi s sindikati prišli do kompromisa, ki bi še pomenil reformo in ne zgolj kozmetičnih popravkov, je povedal.

Vezanje zaupnice vladi na izid referenduma pa bi bilo po njegovi oceni skrajno neodgovorno. “Iz referenduma ne želim narediti volitev,” je poudaril.

Dodal je, da so zahteve po referendumih legitimne, a tisti, ki bodo reforme zavrnili, bodo nase prevzeli odgovornost za posledice. Namerava pa poskrbeti, da po morebitnem padcu pokojninske reforme ne bo “konec sveta” in da država ne bi potrebovala finančne pomoči.

Zveza svobodnih sindikatov kot pobudnica za začetek postopkov za razpis referenduma mora najpozneje v sedmih dneh po preteku roka za zbiranje podpisov, torej najkasneje do 22. aprila, vložiti zahtevo volivcev za razpis referenduma skupaj s 40.000 podpisi v DZ. Ta razpiše referendum v sedmih dneh po vložitvi zahteve.

Zveza je skupaj s preostalimi šestimi sindikalnimi centralami v prvih sedmih dneh od začetka roka za zbiranje, od 6. do 12. januarja, zbrala več kot 42.000 podpisov. Vendar so morali zbiranje s 13. januarjem prekiniti, ker je DZ dan prej posredoval zahtevo za presojo referendumske pobude na ustavno sodišče.

Potem ko je sodišče 10. marca soglasno odločilo, da ne bo preprečilo referenduma, so sindikalne centrale 19. marca, dan po objavi odločbe sodišča v uradnem listu, lahko nadaljevale zbiranje podpisov. Od 35-dnevnega roka za zbiranje jim je ostalo 28 dni, ki se iztečejo v petek, 15. aprila.

Ustavni sodniki so zahtevo DZ za presojo vprašanja, ali bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve reforme na referendumu lahko nastale protiustavne posledice, zavrnili z utemeljitvijo, da je v pravico do referenduma mogoče poseči le pod določenimi pogoji.

Tako bi v tem primeru vanjo lahko poseglo, če bi bila veljavna ureditev pokojninskega sistema očitno protiustavna že v času odločanja sodišča in bi bila njena nadomestitev z novim zakonom nujna za odpravo protiustavnega stanja. V danem primeru pa DZ tega ni uspelo izkazati, so opozorili sodniki.

Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je vlada poslala v zakonodajni postopek jeseni lani, ni bil usklajen niti s socialnimi niti s koalicijskimi partnerji. Sindikati so mu vseskozi nasprotovali zaradi zviševanja starostne meje oz. podaljševanja delovne aktivnosti za tri leta ter od vsega začetka omenjali možnost referenduma.

Za razliko od sindikatov so na delodajalski strani pristali nanj. Vendar so mu pozno poleti lani zaradi naknadnih sprememb, ki niso bile usklajene, v Združenju delodajalcev Slovenije podporo umaknili. Tako mu na koncu niso nasprotovali le še v Gospodarski zbornici Slovenije.

V koaliciji je reformi glasno nasprotovala DeSUS. Ker predsednik vlade Borut Pahor ni ustregel njeni zahtevi, da bi se pokojnine z interventnim zakonom zaradi gospodarske krize v letu 2011 uskladile vsaj polovično, njeni poslanci lani niso podprli niti proračuna za leti 2011 in 2012 niti pokojninske reforme.

Zakon, ki ga je DZ sprejel 14. decembra lani s podporo SLS in ob nasprotovanju DeSUS, kot pogoj za polno starostno upokojitev postopno postavlja 65 let starosti za oba spola, a se bo zaradi starševstva in vojaščine možno upokojiti prej. Prav tako se bodo lahko mlajši upokojili tisti, ki so začeli delati zgodaj.

Obdobje za odmero pokojninske osnove se z veljavnih 18 let podaljšuje na 30 let, iz najugodnejšega zaporedja let zavarovanja pa se izločijo tri leta, ki so za zavarovanca najmanj ugodna. Usklajevanje pokojnin pa poleg rasti plač, kot velja po zdajšnjem sistemu, upošteva tudi rast inflacije.

Če bo zakon na referendumu zavrnjen, zakonodajalec leto dni ne bo smel sprejemati zakona z enako vsebino.(sta)

Dušan Semolič je povedal, da  si ob zbranih več kot 42.000 podpisih ne morejo premisliti.

Foto: Vasja Šabeder