Po Narodni galeriji bodo odmevali odlomki Homerjeve Iliade

V Narodni galeriji se bodo pridružili številnim bralcem po svetu, ki bodo danes ob isti uri na skoraj 200 javnih lokacijah brali odlomke iz Homerjeve Iliade. Dogodek bo potekal od 10. ure do 11.30, Boris Šinigoj bo poskrbel za glasbeni uvod, premor in zaključek v antičnih motivih, vmes pa bo Homerjeve verze interpretiralo 22 bralk in bralcev.

Prireditev v Narodni galeriji poteka v sklopu 13. Evropskega grško-latinskega festivala, ki poteka v Lyonu med 20. in 24. marcem. Med nastopajočimi na današnjem dogodku bodo posamezniki z vseh vetrov, med njimi bodo pesnik in prevajalec Brane Senegačnik, dramaturginja Jera Ivanc, igralec Jan Peternelj, prevajalec in predavatelj na oddelku za klasično filologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti David Movrin ter urednik Andrej Ilc.

Starogrški ep, napisan v daktilskem heksametru, ki v 24 spevih oziroma 5062 verzih opisuje 51 dni vojne, v njem pa je Homer kot domnevni avtor zajel univerzalne človeške teme, kot so ljubezen, sovraštvo, čast, pogum, pohlep, nesreča ali žalost, je v slovenščino prvi v celoti prevedel Anton Sovre leta 1950.

Lani je v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi sicer izšel nov prevod izbranih spevov. Prevajalka Jelena Isak Kres je iz epske pesnitve o zadnjih dneh trojanske vojne in enega najstarejših ohranjenih del zahodne literature izbrala devet spevov, zgodbi ostalih 15 spevov pa je moč slediti prek povzetkov. Iz tega prevoda bodo danes brali sodelujoči na dogodku.

Prav prevajalka Jelena Isak Kres je tudi pobudnica in organizatorica današnje prireditve, ki nastaja v sodelovanju z oddelkom za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in OŠ Prežihov Voranc Ljubljana. Osnovnošolci, učenci izbirnega predmeta vzgoja za medije, bodo celotno prireditev posneli in del prireditve predvajali tudi v živo. Organizatorjem so na pomoč priskočili še v nekaterih z literaturo povezanih društvih, med njimi v Društvu slovenskih pisateljev in Društvu slovenskih književnih prevajalcev.

Sodelavka pri dogodku, prevajalka Neža Vilhelm, je za STA dejala, da branje pripravljajo z mislijo, da Iliada je in je vselej bila zelo kompleksno delo, ki ga je mogoče brati na več ravneh: “Lahko gre za zbirko zgodb o bogovih, junakih, bojih na začetku grške civilizacije, ki jo odpremo kjer koli in iz nje preberemo svojo najljubšo zgodbo. Lahko jo beremo kot stvarno delo in izvemo, v kaj so stari Grki verovali, kako so razmišljali, kako so se borili in kako so ljubili, o čem so razmišljali, kaj so jedli in o čem so ob pojedinah razpravljali. Iz nje lahko izvemo marsikaj o človeku takratnega časa.”

Neža Vilhelm meni, da je prav, “da Iliado beremo vedno znova in jo predstavljamo tudi drugim”. Današnje branje je po njenih besedah izjemna priložnost za obuditev antične književnosti, ne zgolj Iliade, z namenom ljudem predstaviti njeno aktualnost in zanimivost. (sta)