Tudi na seji DZ večina proti predlogu SDS za podporo resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu

Državni zbor je v zadnjem delu današnje izredne seje opravil splošno razpravo o predlogu deklaracije o podpori resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, ki so ga vložili poslanci SDS. Enako kot na parlamentarnem odboru za pravosodje, ki je zavrnil predlog, se je tudi tokrat proti njemu izrekla večina poslanskih skupin.

Eva Irgl (SDS) je poudarila, da bi DZ s sprejetjem predlagane deklaracije izrekel spoštovanje vsem žrtvam totalitarnih režimov in se pridružil vrednotam, ki jih zagovarja resolucija Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Izrazila je obžalovanje, da že 10 let v slovenskem prostoru obstajajo in vladajo stranke, “ki preko resolucije in tudi sicer ne zmorejo obsoditi totalitarnih režimov”.

Maša Kociper (SAB) je opozorila, da v njihovi poslanski skupini z resolucijo Evropskega parlamenta nimajo nobenih težav in spoštujejo v njej izražene vrednote. “Težave pa imamo, kadar se ta dobronamerna resolucija zlorablja v politične namene,” je dejala in pozvala SDS, ki je enak predlog deklaracije vložila že četrtič, naj načela resolucije “raje živi v praksi, pri svojem vsakodnevnem delu, pri glasovanju”.

Franc Jurša (DeSUS) je spomnil, da je DZ deklaracijo o seznanitvi z resolucijo sprejel že leta 2009. Po njegovih besedah je Slovenija s tem že izkazala zavezanost k spoštovanju resolucije. Dodal je, da v njihovi poslanski skupini ne vidijo smisla, da bi morali o resoluciji ponovno odločati, saj je bila odločitev DZ “legitimna in pretehtana”.

Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) se je zavzel za pisanje zgodovine “tako z leve kot z desne strani in naj se potem izlušči prava resnica”. Po njegovih besedah je prava resnica “tisto, kar večino najbolj boli, in zagotovo bi marsikaj bolečega prišlo tudi za levo politično sfero, če bi jo odpirali v popolnosti”. Dejal je, da bi morali zgodovinarji prijeti “zadeve v roke in to neodvisno od političnih preferenc”.

Felice Žiža je v imenu poslanske skupine narodnih skupnosti ocenil, da je bila odločitev DZ leta 2009 primerna. Po njegovih besedah je najboljši odziv na resolucijo “takšen, da se dosledno spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine ter človekovo dostojanstvo, svobodo, demokracijo in načela pravne države, vključno s pravicami in spoštovanjem žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov 20. stoletja”.

“V LMŠ ocenjujemo, da je današnja, torej že četrta obravnava predlagane deklaracije po vrsti, nepotrebna in zato je seveda ne bomo podprli,” je napovedala Tina Heferle. Po njenih besedah je čas, “da naše ljudi nehamo obremenjevati z ideološkimi temami in da se na temeljih polpretekle zgodovine nehamo deliti”. Dodala je, da je v Sloveniji dovolj drugih prepomembnih tem, o katerih bi bilo treba razpravljati.

Milan Brglez (SD) je opozoril, da smo dobrih 70 let po tragičnih dogodkih 20. stoletja v moderni Evropi, s formalno demokracijo tako na ravni EU kot na ravni držav članic, priča vznikanju političnih opcij, ki opravičujejo in celo poveličujejo dejanja nekdanjih nacističnih in fašističnih voditeljev. “Enako neverjetno se zdi, da SDS z njimi odkrito ter s ponosom simpatizira, jih podpira in z njimi sodeluje,” je dodal.

“Ker v poslanski skupini SMC menimo, da je predlagani akt formalno neustrezen, neprimeren, ker menimo, da je v nasprotju z nameni resolucije Evropskega parlamenta kot tudi deklaracije državnega zbora iz leta 2009, in ker preprosto ne podpiramo političnega spektakla SDS, predloga seveda ne podpiramo,” je pojasnil Jani Möderndorfer. Po njegovih besedah “nobenega Slovenca in Slovenke v resnici tovrstna tema več ne zanima”.

Željko Cigler (Levica) je ocenil, da je cilj tokratne razprave le eden – “to je vsiljena debata o polpretekli zgodovini in o nacizmu, fašizmu, stalinizmu, pri čemer gre pri SDS predvsem za domači obračun, za demonizacijo povojnega jugoslovanskega socializma, čeprav je ta jasno presekal s stalinizmom”. Predlogu SDS je očital zgodovinski revizionizem in potvarjanje zgodovine.

“V NSi obžalujemo, da državni zbor ne zmore sprejeti resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesi in totalitarizmu in s tem obsoditi vseh treh totalitarizmov,” je poudaril Blaž Pavlin. Po njegovih besedah leta 2009 sprejeta deklaracija o seznanitvi z resolucijo ne pomeni dejanskega sprejetja in podpore resoluciji: “Seznanitev z nečem ne pomeni enako kot strinjati se s tem.”

Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Dominika Švarc Pipan je predstavila mnenje vlade, da je deklaracija DZ iz leta 2009 ena od premišljenih in uravnoteženih ter dolgoročnih deklaracij, ki ne omogoča zgodovinskega revizionizma, in jo je torej neprimerno spreminjati oziroma v njo posegati. Po njenih besedah vlada zaradi tega ne podpira predloga deklaracije, ki jo je vložila SDS.

Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec pa je poslancu SD Brglezu očital, da je v razpravi SDS pripisal sodelovanje z neonacističnimi in neofašističnimi skupinami, in ga zaradi tega pozval, naj se SDS opraviči. Brglez mu je odgovoril, da se nima kaj opravičevati, saj je vse, kar je govoril, mogoče preveriti.

Ker je predlog deklaracije o podpori resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu zavrnil že parlamentarni odbor za pravosodje, DZ o predlogu SDS ni glasoval. (sta)